kjava
|
Končno mi je uspelo pridet za računalnik.... Putka, jest te ne bi mogla bolj razumet glede dedca. Sem že sama včasih študirala, kam bi lahko kidnila z otrokoma za par dni, da bi videl, kako je. Ne morem njega nagnat, ker smo pri njemu. Zdej ko hodim dvakrat na teden na nemščino, sva bla zmenjena, da bo pazil tamaladva. Jih je samo prvič, pol so se pa lotili gasilski dom neki rušit in je skoz tam. Pa itak on odloča, kateri dan bodo delali Povrh vsega je še skoz neki živčen in me za najbolj nedolžno stvar, ki jo vprašam nadere Manjvrednega od mene se ne more počutit, ker jest itak ne zaslužim še... Imava pa vsak svoj denar, ker če bi imela vse na kupu, verjetno velikokrat tud za kruh ne bi blo, če ma pa take nakupe, kot je bil zadnč. Seveda pa ni problema, če kdo rabi, reče drugemu- ni nobenemu nerodno. Pa ne da si posojava, ampak dava. No, odvisno za kolikšne vsote gre. Štos je pa v tem, da večkrat on mene prosi da mu dam denar, kot jest njemu Pa jaz s tisto štipendijo, otroškim in štarsevskim dodatkom (ki ga bo vsak čas konc) opravljam vse nakupe, od hrane do oblačil, plačujem položnice, pa svoj avto tankam... Nima veze to. Mene najbolj moti njegov odnos do mene, kot njegove žene, ki je za moje pojme vse prej kot spoštljiv Moram pa še v njegov zagovor povedat, da je izredno sposoben in iznajdljiv, da se loti vsake stvari, tako da ne dvomim, da bo tud tale bager dobro izkoristil. Edino tele družinske stvari mu pa očitno ne grejo... Na, sem se še jest mal skašljala.
|