Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: solatja
zame ni sprejemljivo, da kar tako seksasš vse povprek, zato ker imaš to v genih. in ker imaš potrebo po tem, pa hajdi za grm s prvim... to zame ni. človek, ki seksa, se mora zavedati posledic in pika. in noben splav ne pride v poštev, vsaj pri meni. za seks potrebuješ glavo, ne samo gene in gon. je že prav tako, da je spolnost nekaj najlepšega, po drugi strani pa za sabo potegne daleč največjo spremembo v življenju.
Kdo pa je govoril, da moraš seksati vsepovprek? Napisala sem ti, da moški razmišljajo drugače. Sama sem ženska, razmišljam nekako tako odgovorno kot ti zgoraj. Vendar je to razmišljanje bolj kot ne ženske narave, ker v končnbi fazi je večinoma ženska tista, ki mora poskrbeti za svojega mladiča, v 99%. Če boš pa po nesreči pri 50. zanosila, zraven boš pa imela še neko hudo neozdravljivo bolezen (bog ne daj sicer, da bi bilo res), potem se bova pa pogovarjali, kaj tedaj misliš o splavu.
IZVIRNO SPOROČILO: solatja
ne vem, no. še vedno mislim, da si vsak otrok zasluži, da je vsaj v trenutku spočetja ljubljen, da ima vsaj to, kot pravi tudi Enolla. jaz bi se počutila precej slabo, da bi bila spočeta zato, da moji mami na stara leta ne bi bil dolgčas. in razni "darovalci" (prostovoljnih ali ne), kjer je vsa očetovska vloga, vse, kar lahko oče da otroku, zminimirano na vrednost enega seksa, ne pridejo v poštev. mene bi tudi razneslo od radovednosti, zakaj sem jaz igrača za mojo mamo, kdo je moj oče, zakaj ravno on in mi podatki tipa : belec, med 20 in 40 letom, srednjeevropejec grejo na bruhanje. o tistih izkoriščenih pa sploh ne bi, res.
ljudje živijo, kakor živijo. moje razmišljanje ne bo nobenega odvrnilo o svojih namenov. ampak zame je očetovska figura nekaj nedotakljivega. in se mi zdi krivično otroku to vzet. meni se zdi škodljivo otroku vzet očeta in mu že v samem bistvu povedat, da je oče neuporaben. tudi pri razpadli družini gre za to, da otrok pri tem trpi, ampak takrat gre po liniji manjšega zla. pri kapricah ženske v srednjih letih pa ni nobenega manjšega zla. in ja, res se odločamo po svoji volji, kajenje, kava, blabla, ampak otrok je pa stvar dveh, ki vpliva na obstoj tretjega in bistveno spremeni obstoj vseh treh. ni primerljivo s cigareti.
Veš, vse je v glavi. Kako lahko nekdo ve, ali je bil ljubljen v trenutku spočetja ali ne? Kako lahko realno pogledano to sploh vpliva nanj? Nek dogodek izpred toliko in toliko let, trenutek v življenju prednikov, samo to, kako so ga takrat doživljali? Nikakor. Edino če si v glavo naslika, da bo edino tako srečen v lajfu. A ni to malo bolno? tvoja sreča ne more biti odvisna od tega, niti od tega, zakaj so te imeli. Morda si bila "nesreča", morda so se tvoji starši presekirali še pa še, ker se te niso veselili, morda pa ne, pojma nimamo nikdar. In čisto vseeno je, važno je zgolj to, kako te dojemajo, kao s teboj ravnajo, ko si dejansko na svetu, ko funkcioniraš in se zavedaš, da si. Seveda ni tolk fajn, če sploh ne veš, kdo je tvoj fotr, vendar je to v končni fazi zgolj zadovoljitev neke firbčnosti. Istovetiti z nekom, ki ni skrbel nikdar zate, se sploh najbrž ne moreš. In itak da se istovetiš z ljudmi, ki so vpleteni v tvoj lajf, ki vplivajo nate tako ali tako. In v življenju je namenjeno, da srečaš točno tiste, ki jih moraš. Se pravi boš srečal tudi svojega očeta, čeprav morda ne boš z njim v sorodu. Če pa ne, pa je tudi tako namenjeno. Vseeno je, nimaš vpliva, kot nimaš vpliva, če ne srečeš pravega v pravem hipu, do določeni starosti.
Ne vem, če poveš tako otroku, da je oče neuporabna figura. Mogoče, če si ne najdeš ustreznega deca niti kasneje. Vendar ta pot ni zaprta, do konca življenja lahko iščeš, pa ni vrag, da ga ne boš enkrat našel. Poveš pa s tem otroku, da si bil nesposoben najti pravega do tedaj. Pa kaj? A moramo biti vsi sposobni najti tistega, ki je ok ravno isti čas? A smo zato zanič? A nimamo pravice biti zgolj in samo ljudje z vsemi nesposobnostmi vred? Poveš otroku tudi to, da je življenje pač malce krivično in da se mora naučiti sprejeti tudi ta del življenja, če hoče preživeti, ne da ga kap že pri 30. letih od vsega hudega.
Še nekaj, tukaj ne gre za kaprice. Gre za osnovno biološko potrebo, kot je hrana in pijača. Res pa je ta potreba očitno pri nekaterih zelo zakrnela, če tega ne razumejo in povezujejo. IN če imam pravico do hrane in pijače, imam pravico tudi do otroka. Brez nadaljnega.
|
Natisni
...v popolnih družinah?
