arneja
|
No, zdaj pa še My story  :
zjutraj sva imela doma akcijo, pa nama je bolj malo uspelo lonček napolniti, ker je bil moj malo nervozen. No, lonček sva lepo v folijo zavila, pa še v brisačko, potem sem pa še jaz zadevo med nogami grela vse do Postojne . Sva se celo pot zafrkavala, da ne veva, če bo tisti pljunek dovolj, pa da bo Reško kaj komentiral v smislu, a ste nesposobni  . Me je pa včeraj zvečer začelo kar v grlu nekaj tiščati, tako da sem vzela Apaurin in spala do jutra kot top. Moj pa tudi. Zjutraj pa nisem vzela nič in se mi prav dobro zdi, da sem bila tako pogumna  .
No, prideva v Postojno, sva malo iskala oddelek, potem pride Žan, nato še očka Reš (v menda full svinjskih čevljih, kot da bi z njive prišel, je moj opazil - jaz nisem videla nič ). In jaz Rešu, da imava s sabo in on, koliko je staro, pa jaz od 6.15, pa je nekaj čudno gledal. No, ampak potem Žanči vrže zadevo pod mikroskop in je Reško komentiral, ja gospod je pa res ok, pa še dve uri so že stari - in moj srček je pomojem zrastel za kakšen cm .
No, jaz sem se morala sleči, pa na tisti stol zlesti, pa noge narazen, pa me je panika čisto zagrabila - sem začela mojega grabiti kot nora. Pa Reško naj dam roko na popek pa pritiskam, pa moj jo naj da čez. Potem pogledam na ekran, vidim dva folikla. Pa Reš, poglejte, če ste ta prava. Pa jaz, kakšna ta prava? Potem pa le vidim, da na ekran misli, če sta pravi imeni gor. Mi je zgledala kot na letališču , ampak nisem komentirala. No, potem Reško začne tisto iglo vleči pa cevke, ma, me je skoraj kap. No, in špikne prvič, jaz seveda malo zakričim, pa še premaknem se, pa on, da se ne smem premikati. No, potem se mi zdi, da je na mizi ostalo samo še telo, moja duša je bila pa nekje pod stropom . Se sploh ne spomnim, kaj mi je govoril. Vem samo, da sem videla za zgornjem ekranu plavalčke, pa potem še tekočino s celicami, čeprav sploh ne vem, kaj točno so bile celice - a ena pikica ali tak skupek krogcev?? Pa to vem, da je Žan dve epruvetki tja odnesel. Se je moj potem čudil, da sploh ni vedel, da je to toliko tekočine, pa sem tudi jaz mislila, da bo vsega skupaj manj. No, pa to vem, da je Žan rekel najprej, da ena celica že je, pa da sem si totalno odahnila. Pa vmes sem zajamrala, da nikoli več ne grem brez tablet, pa na koncu, da zdaj pa bom tableto vzela. In Reško, zakaj zdaj, kaj boste zdaj kemijo rabili. NO, je potem nisem, pa mi je čisto ok. Sem imela res bolj malo foliklčkov, pa je očitno zato ok.
Pa Reš je menda spet vmes komentiral, da takšna fejst punca, pa takšna panika, ampak jaz se sploh ne spomnim. No, ko je končal, spet neko orodje v roke vzame, ap jaz že kar malo tečno , kaj mi boste zdaj delali in on, da me ja mora spucati pa da zna biti kakšna kri, ker so jajčniki prešpikani. Ampak moje roza hlačke so še vedno samo roza .
No, potem greva midva ven, sem šla jaz svojega v gatkah in v štumfih objemat , pa Reškota slišim izza vrat, da v soboto, pa takoj mojemu, da so celice sigurno slabe, če bo že v soboto.
No, in potem pride ven in spet komentira, joj, ta naša Arneja . No, na koncu sem mu dala čokoladice Kinder pa rekla, da je za njegovih 5 vnučkov. Pa on, kako 5? Sem rekla, ja, saj je Karmen rekla, da jih je pet. Pa on, da jih je šest, trije fantje in tri punčke, in da so otroci nekaj najlepšega . Se strinjam .
No, transfer pa že v soboto in upam, da to ne pomeni kaj slabega. Sem prejle Karmen klicala za masažo jutri, pa je rekla, da to ni nič slabega, da zdravniki še vedno ne vedo, kje je bolje, da zarodki so, ali v tistih kemikalijah ali v naravnem okolju. Tako da upam, da je to res to, pa da me Reško vmes nič ne pokliče.
Sem bila pa potem čisto ok, tako da sva bila midva z mojim že na kavi, kjer sem bila že pravi heroj in sem na koncu izjavljala, da že skoraj ni bilo panike . Pa še v trgovino sva šla, zato sem prišla malo kasneje domov. Zdajle pa mislim, da jo bova počasi še na sončka mahnila . Jutri sem doma, potem je itak vikend, v ponedeljek pa šibam v službo.
In punce, hvala za pestke, ko bi vedele, koliko mi pomenijo .
_____________________________
Veš, kaj? Enkrat bo uspelo!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), pa tudi vedno nekaj postokala 
. 
pa takole - 
pa takole- 
Že zjutraj sem se komaj zložila, dopoldne se mi je vleklo, kot žvečilni, zdajle čakam, da grem po ta malega v vrtec, potem bom pa verjetno na kavč smuknila 
. 
napovedala in tud prišla, sem še test naredila, pa je bila le ena lepa črtica, ne dve.....ja, žal, v tretje gre res rado...kaj že????.....nisem ne jezna, ne huda, ne
, le mal razočarana....zgleda tud čutim ne več
.gif)
.gif)
. Bravo punca. Tebi vsaj ni potrebno čakati 5 dolgih dni, da greš po otročičke. 
