DaisyE
|
O pupe moje, kaj ste face. Hvala, hvala vsem za lepe želje. Dons, ko je padu konc šihta me je taka nervoza pograbila, da sem še zdaj živčna. Mam čisto zategnjen želodec. Se mi zdi, da sem bolj živčna, kot kdaj prej. Kaj pa vem. Ali bodo celice, kakšne bodo, koliko jih bo, kako se bodo razvijale... Še pa še pa še. Saj bo hitro mimo. Jutri tak čas se bom že valjala po kavču. Dobre, al pa slabe volje, z novimi skrbmi. Ma klinc, saj če tako gledam, je pa dobro to, da jih sploh mam. Lahko pa še te možnosti ne bi mela. Bolniško sem si zrihtala, je šlo brez zapletov, zelo prijazna sestra. Na šihtu so me odslovili in mi zaželeli srečo (trije, ki vedo), ostalim sem napletla, da se me neki loteva. Saj bo. Darja, saj je šit vse skupaj, ampak vsaj šansa je. Saj večina punc s policističnimi jajčniki zanosi. Šit je, če sploh nimaš celic in jih tud s prehrano ne morš sproducirat. Takrat ti pač samo darovanje ostane. Ni razlogov za pesimizem, vem pa, da ni fajn. Kajsica, jaz v sokovniku zmiksam eno steblo zelene, eno rdečo peso, korenček in kumaro. Dodala bi še malo ingverja, ampak ga žal še vedno nimam. Meni je sok ok, ampak preventivno lahko še vedno prej probaš tistega od frucala. Kar se pa drugih stvari tiče, je pa šit cuker, bela moka in živila z visokim glikemičnim indeksom. Malo sem zmedena, tako da pardon, če sem kaj sfalila.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|