klaja
|
Hej! Ne boste verjele, ampak jaz še zmeraj nisem prišla do svoje čokolade in cockte! Pravkar pa sem zmazala enega velikeeeeega čokoladnega miklavža. Pri nas pa je prava katastrofa, midva imama avto v popravilu, tako da je ata zjutraj najprej peljal mamo v službo v Maribor, prišel domov nabasal mojega in potem peljal njega v službo v Sladki Vrh, potem se je še sam peljal v službo (še dobro da ima samo 3km), nafehtal enega sodelavca, da je šel z njim nazaj domov, da mi je pripeljal avto domov, ker ga popoldan jaz rabim. Moj pa dela cel dan in ko bom jaz konec s pregledom grem po njega, potem pa v Maribor po avto. Še dobro da gre mama potem na avtobus, ata pa se bo že nekako znašel. Upam samo da dobima danes avto. Je moj rekel, da je bil še najboljši Yugec, saj si ga lahko sam popravil, zdaj pa crkne računalnik, pa si v riti. Drugače pa vam kar zavidam, predvsem tistim, ki še imate ogromno energije, jaz se že zbudim crknjena. V križu me vsake toliko tako špika, da je kar groza. Zelo podobno popadkom, vendar ni v enakih časovnih intervalih. Pa zatekat sem začela, kriza. Če mi kdo reče, da lahko grem rodit, sem takoj za, ker enostavno ne zdržim več! Glede čepa pa bi rekla, da ga ni tako težko prepoznat, saj je to taka čudna gmota krvi in sluzi, pa še nagravžno zgleda. Mogoče bo katera to lepše obrazložla. Porod se tudi meni ni zdel nevem kak bav-bav. Popadki so bolj kritični, ko se začnejo stopnjevat. Na koncu sploh nisem nič čutla, ko sem pritisnila in je bila glavica kar naenkrat zunaj, me ni nič bolelo. Sem si pa bila sama kriva, da sem se raztrgala, ker sem parkrat pritisnila, ko ni bilo popadka, če pa jih na koncu nisem več čutla. Jaz sem imela potem krizo glede čišče, ker sem navajena na tampone in me je bila groza, ko sem čutla kako teče kri. Uh, sovražim ta občutek. Aja še to, če vam povem da se je moj konkretno smejal zraven, potem lahko veste, da ni bilo tako hudo. Vsaj za njega ne! Dost mam zaenkrat pisanja. Se javim zvečer, ko zrihtama vse!
|