NatašaC
|
Ojla vsem! Včeraj sem napisala en dolg post, pa mi ga je zbrisalo in potem ni bilo več volje še enkrat pisat. Končno je mimo en lep vikend - sem bila pri mami na primorskem in včeraj za povrh še pri frizerju, tako da zdaj ne izgledam več kot tak zombi. Drugače pa nič novega, čakam, da tudi mene začne kaj stiskat in odštevam. hokejistka - sem ti že včeraj napisala cel roman, bom probala zdaj še enkrat. Sprožitev v Lj. porodnišnici - čakajo ene 10 dni. Pri meni je bila lani stvar sledeča: Prvič sem šla v porodnišnico se pokazat na rok, so me naročili čez en teden. Čez en teden (velika noč) so me spet pogledali (CTG, vaginalno), naročili naslednji dan (vel. pon.), naslednji dan spet nič, pa so rekli, da naj zaradi praznikov raje pridem v sredo (10 dni čez rok) in me bodo sprejeli noter. In so me. Dobila sem zjutraj prvo vaginaleto (v nožnico, za mehčanje materničnega vratu), pa ni bilo nič (ponavadi že po prvi z lastnimi popadki letijo v porodno sobo). Popoldan sem dobila še drugo (rahli popadki, se odprla vsega za 1 cm). Naslednje jutro tretjo (nič), popoldan četrto (spet me je mal šravfalo, a ko je bilo treba it spat se je vse umirilo). Naslednje jutro pregled (12 dni čez rok), bila sem odprta 2 cm, vaginalet sem dobila nekako maksimum in niso meli kaj kot me poslat v porodno sobo. Tam sem dobila umetne popadke (cca. 8 ur) in se po njih odprla še 2 cm (skupaj po skoraj treh dneh odprta šele 4 cm). Ker so ugotovili, da iz vsega skupaj ne bo nič in da ne napredujemo več, so se odločili za CR, ki sem ga bila takrat prav vesela, saj me je vse skupaj predvsem psihično precej izmučilo (fizično tudi umetni), sam je bolj psihično bilo mučno vse skupaj. Tako da v Lj. čakajo kak teden, 10 dni, max. 14 dni čez rok. Če ni nič, sledi zgodba podobna moji - sam pri večini že prva vaginaleta prime in letijo rodit. Ma ne preveč o tem razmišljat, to je skrajna možnost. Boš vidla, da bo samo od sebe prej. (Sama sebe tolažim, da mi ne bo spet treba na CR.) Jaz pa samo odštevam! Danes sem en teden do roka in še 9 dni mi preostaja, da se začne samo od sebe. Močno upam! Sicer me neki krči od medenice dol v noge, sam nič pametnega. Pa trebuh je vsake tolk trd, sam to itak še nič ne pomeni. Delat in pospravljat pa nekako nimam volje, čeprav bi bilo še ogromno za naredit. Ma ne vem kaj je z mano. To čakanje ubija. Prvič se do roka sploh nisem ozirala na to kdaj bo, zdaj mi pa ta postavljeni datum na CR pije živce. Lep dan vsem, pa naj bo čimmanj boleče rojevanje za tiste v nizkem štartu, čeprav to pomeni, da bo tukaj še bolj tiho.
|