|
Anonimen -> nesoglasja ob novem članu (28.10.2007 21:06:41)
|
Danes je tak dan da sem spet bolj žalostne volje. Ker se z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley27.gif[/image] non stop nekaj pričkava. Ne mislim velikih prepirav, ampak take ki najedajo mene, njega verjetno tudi. Najpogostejši razlog - najin kuža. Da ne bo pomote, kuža ni nič kriv in nimam nič proti njemu - mi pa gredo na živce nekatere poteze mojega dragega (in obratno seveda verjetno!). Naprimer hrana. Punce moje, nimam velike plače, in hrana je ratala zdaj kar pošteno draga. In mi ni prav če potem psu meče ta boljše salame, včeraj sem imela za večerjo pripravljeno že od prej mineštrco, ko jo hočem pogret je ni - kje je - ja kužetu sem jo dal. Prejšnji teden sem kupila v petek polovico suhe salame, v soboto je ni bilo več. Ker moj ne je dosti vem kje je končala....saj morda se zdi da sem škrt, da psu ne privoščim - ne, samo vem da marsikdaj šparam, potem pa moj take zganja..midva sva tega kužeta vzela tako čez noč, ker se nama je smilu, in se nisva pogovorila o poslodicah. Žal. Imava čisto različne poglede na žival. Po njegovem ni omejitev, po mojem so. Nikakor ne najdeva skupnega jezika glede tega kaj lahko počne in kaj ne. Pa nemi ni okusno če daš psu krožnik s katerega si jedel psu lizat. Mi se to gravža. A moj bolj kot ga prosim (ali pa težim, učinek je vedno enak nič) bolj daje psu vse krožnike polizat. Danes zjutraj vstanem pridem v dnevno on in pes na kavču...in futra psa z jogurtom (pustimo podrobnost da moj najljubši ki ga imajo samo v eni štacuni)...oz. pes na kavču in liže jogurtov lonček. Pa punce, meni ob takih pogledih dvigne pritisk. Pa ga prosim, naj proba še mene razumet, da psa imam rada, le da ne maram takšnega "posiljevanja" z njim...včeraj smo šli v btc...sem ga komaj prepričala, da nima psa kaj s sabo tja vozit. Najhujšo tako potezo mi je naredu kakšen teden nazaj. Na izletu ob reki(vode na pretek torej!!) smo se ustavili. Jaz sem zaradi nekih zdravstvenih težav morala več pit. In sem imela pol litra vode v steklenički. In pustim to na klopci in grem malo k vodi. Pa zagledam mojega kako to vodico zliva psu. Pa ga prosim, ej nimam druge, moram pit zaradi zdravil, še vedno ne neha. Pa toliko vode naokrog, pes bi že lahko vodi iz reke pil, saj ni bila to umazana voda. Kolega mi je rekel, pa saj ima raje psa kot tebe.... Ob takih situacijah se vprašam ali res. Saj to z vodo je ekstrem, ampak vseeno...Gleda tako ozko včasih, in vse kar rečem vzame kakor moj napad - evo ne maraš psa. Pa ni res. Mu rečem včasih le, da ne maram ljudi, ki so do živali že skoraj osladni, pri ljudeh pa iščejo vsako napako.
Malo konfuzno sem to napisala. Sem si prav morala olajšat dušo. Samo me res zanima, ali sem jaz tako nora in zatežena, ker postavljam neke omejitve in ali morda moj ne zna pogledat na situacijo tudi skozi moje učke.
|
|
|
|