|
mojca75 -> RE: Male majčice in majčki 2006 (19.1.2010 11:06:08)
|
Tako, bom zdej na kratko napisala.
prvi dan smo prišli, imeli sprejem na polikliniki, potem sva šli v KC na otroško kirurgijo (bivšo, kjer je sedaj ORL). Tam seveda še nibilo fraj sobe, sej še tiste od prejšnjega dneva niso odpustili [sm=zmeden.gif]. zato so naju poslali ven oz da naj se malo "sprehajava" ene 2 uri. To je ful fajn, če imaš potovalko, pa otroka, pa svojo torbico,...
tisti dan se potem ni nič dogajalo, samo popoldan jih je še pediater pregledal. sicer pa smo bili trije "pari" starš - otrok v eni sobi, tamale so razgrajale, ... ah...
Drugi dan, dan operacije, ne smejo ne jesti ne piti nič. Operacija je sicer hitro minila - naša je bila po uri, pet minut nazaj, je pa ful jokala. klicala mene,... grozno. Bila je vsa podpluta oz vse zabuhle ustnice polno krvi strjene v ustih, zobeh,... no, ne preveč fajn za videt. pa še vsa zadeta od narkoze - jo prve pol ure nisem sploh spravila k sebi, jokala, otepala, pa vsi so mi govorili "ja pomirite jo, no, da ne bo začela krvavet iz rane" [sm=zmeden.gif] OBUP! Dali so ji potem eno voltaren svečko proti bolečinam, ko je prijela je pa zaspala za kako urco.
Je pa bilo po tem še kar hudo. 5x je bruhala, enkrat čisto črno, ker se je napila krvi, pa tudi potem je še malo bilo strare krvi. VSo tekočino ki sem jo z muko spravila vanjo je zbruhala, tako da je potem zvečer dobila infuzijo, ki pa je naredila čudeže. Se je stanje precej popravilo.
Najhujše pa je ker ta dan (Seveda) ne smejo čisto nič jesti. Vse naše so ful prosile da bi jedle, da so lačne,... ma srce se ti trga. Ti sicer dobih hrano, ampak pač poješ zunaj in kaj dosti tudi ne, saj meni ni čisto nič pasalo.
potem sva še tri dodatne dni bivakirali tam, da je dobivala 4x na dan zdravilo za strjevanje krvi, ker je bil sum da ima enako motno kot jaz. Ker se ji je dvakrat zamašil kanal, so ji nastavili novega, tako da so jo tudi precej pošpikali. Včeraj sva dobili nov izvid iz Hematološke in je čisto OK. V bistvu tega zdravila sploh ni bilo nujno, ampak dobro, bolje da je preveč, kot da bi se kaj zakompliciralo. Zato včeraj tudi nisva potrebovali nadaljevanja terapije na Pediatriji.
Sicer pa je kar zabavno . Sestre so sicer zelo prijazne, vizita mine tako da niti notri ne stopijo, razen prvi dan, ko je prišel pediater jih pogledat, je pogledal in se pogovoril z vsakim otrokom in staršem.
V sobi smo bili trije "pari" - otrok - starš. Jaz sem edina imela neko pomožno ležišče, ne stol, ne ležalnik, onadva sta spala z otrokom skupaj na postelji. , precej zabavno. No zadnji dve noči, ker je bilo čisto prazno (čez vikend) so mi sestre dovolile da sem spala na postelji poleg.
Najhuje pa je bilo ker prvi dna ne smejo nič jest, mi smo vsaj sladoled dobili zvečer, oni pa nič. Naša je skoz jokala da bi jedla. pa sicer nikoli ni lačna oz nikoli ne prosi, tisti dan pa skoz...
no, smo se pa vsaj dobro razumeli straši ki smo bili skupaj pa tudi punčke med seboj.
Drgač pa HB da je za nami, je pa res da so tisti ki imajo samo žrelnico operirano bistveno manj bogi kot te ki imajo še mandle.
[sm=smiley1.gif]nzdej se doma pogajamo da pije, boli jo še vedno, tako da ji dajem še Kalpol ampak... upam da bo počasi bolje. No tako nekako je bilo. So pa eni otroci bistveno bolje prenesli. Naša je res tak drobižek in jo je kar zdelalo, predvsem pa tudi psihično, to da so jo skoz nekakj špikali, pa 4x na dan tista "infuzija"..
vem pa da so še hujše operacije, tako da ...
|
|
|
|