Marelica
|
Pozdravček iz štajerske!
Meni pa je prav všeč, če še kdo drug razen mene malo pojamra... ker potem vsaj vidim, da smo nekje "normalni"... se mi zdi, da bi eni res radi dajali samo vtis popolnosti, ki je ni. Ali? No, če pa komu gre kot po maslu mu pa tudi privoščim. Tudi mi imamo kdaj kakšen vzpon na krivulji uspehov. 
Pri zdravju se glede na lansko leto res dobro držimo. Še nismo imeli vročine ali česa hujšega od kašlja in smrkanja. To pa vsake toliko "ven vdari", da se ne bi mogli preveč hvalit.  Lani takega časa sta bila že oba na AB, če se prav spomnim.
Maychika, za Tio sem zdaj drugič glasovala. Se bom potrudila še večkrat spomnit. Ful je simpatična!!! 
Za službo še nič novega ne vem. Dala sem skoz 1. razgovor, zdaj pa čakam, da me pokličejo v 2. krog ali pa pač da dobim negativni odgovor po pošti. Zadnje čase veliko premišljujem o tem, kaj mi je storiti, če se mi ne posreči. Glede na to, da je na štajerskem res velika kriza za zaposlitev, bom morala postat očitno malo bolj agresivna pri iskanju. Sploh pa pri iskanju VIP. Ker drugače se mi slabo piše.
Kar se tiče športanja nimam nič slabe vesti, da sem se glede tega zapustila. Kile so nekje na normali, tudi če se kakšen dan dobesedno nažiram s sladkim. Skoz mi vsi govorijo, da sem ful shujšala. Ok, pa kaj mislijo, da moram skoz zgledat kot nosečnica?  Ker pred tem sem itak bila še na manj kilah kot zdaj. Drugače pa je čez leto pri nas itak toliko dela zunaj, da se vse pokuri. Tele naše brege prehodim gor, dol in počez že za šalo. Se mi zdi, da bi me včasih morale že pošteno bolet noge naslednji dan, pa sploh nimam več "muskulfibra". Prav hecno. Zdaj sem ravno v disciplini nabiranja kostanja, ki ga je pri nas res veliko. Je še nek zaslužek, razgibam se na svežem zraku in imam vsaj nekaj časa občutek, da naredim kaj koristnega. Ker gospodinjenja itak nihče ne zna cenit, je samoumevno da se naredi. 
Ampak vedno bolj se pa zavedam, kako pomembno je zdravje. Mi je prav hudo, ko berem, da imate probleme z astmami in ostalim... poznam jih vedno več, ki jim že mladim "odpove" hrbtenica in to čisto iznenada, pot rehabilitacij je pa dolga in težka, ni nujno da se pozdravi. Si sploh ne znam predstavljat, da kdo od nas tako zboli, se mi zdi, da je že brez tega življenje dovolj kruto.
Naša Katarina je postala kar malo predrzna, čeprav se jo na srečo da kar hitro "obrnit". Samo dober razlog potrebuje, s kakim slabim se je ne da več okoli prenašat. Dominik je pa....ahjej, ... dvoletnik, ki mu je trma tako pošteno usekala ven, da se samo bojim, kako se bomo šele s puberteto ubadali.  Ker to je prav neverjetno, kako se mu iz lepega (sploh ni treba, da je kak razlog) utrga. Vam povem, da fant tako nori, da sploh ne pazi, kam lahko udari, vrže se na tla, brca, rjove, tepe okoli sebe, ne pusti se tolažit, prijet, pocartat... In zdaj šele razumem starše, ki predlagajo kruto metodo curka mrzle vode v obraz. In ja, smo tudi mi že probali - prosim, ne se zgražat, mi ni niti najmanj prijetno to priznat!!!- in res deluje. Smo jo izvedli samo enkrat, zdaj pa pomaga že, če mu to omeniš. Je treba prav pazit, da ga dovolj hitro ustaviš, ker se samo stopnjuje norenje. Sicer ne bom rekla, da se to zelo pogosto dogaja, se pa. In vedno pogosteje se iz opoldanskega počitka (ki ga pa rabi), zbuja v "začetni fazi" te norije in zna biti še lep čas slabe volje. Z njim je pa res treba, kot pravijo, v rokavicah. ...pa po moje, ne boste razumele... tudi jaz ne bi, če ne bi sami doživljali. Imamo skratka, kot sem že stalno govorila, enega zelo nezahtevnega in drugega ekstremno zahtevnega otroka. Učimo pa se pri obeh in če po pravici povem, mi vseeno ni žal, da imamo dva. Zdaj je med njima vedno manjša razlika v dojemanju. In z možem se toliko presmejiva njunim zaupnim pogovorom, ker sta tako posrečena. Lepi trenutki definitivno odtehtajo vse napore, kar itak same veste.
Se opravičujem za romane, upam, da se vam da brat.
In lahko noč vsem!
_____________________________
Moji trije sončki: aprilka Katarina, avgustovček Dominik in njun zlati ati
http://marelica79.moj-album.com/
http://www.mojvideo.com/uporabnik/marelica
|
Natisni
No tako kot ti opisuješ Dominika, tak je (bil) naš Marcel. Tako da verjemi, če te kdo 100% razume, sem to sigurno jaz. Kaj naj ti rečem, svetujem...se mi zdi, da je vedno bolje (trkam, trkam, trkam). Tam nekje v začetku poletja so se stvari malo normalizirale. Saj je še vedno kriza (napram drugim otrokom) ampak vsaj razumno dojame stvari, ne gre več za vsako ceno z glavo skozi zid...močno upam, da bo to z leti prerasel....ampak vseeno je to karakter...nikol ne bosta tako obvladljiva kot drugi otroci. Čeprav po drugi strani pa vidim kolk pa Marcel zna dat, ko pa vidim da drugi ne...tko da se pol itak vse zgiha 
, ki se ti pa ne šteje nikamo...delovna obveznost pač. Pa na vsake 6 tednov si vikend dežuren (dop., ali pop.), pa ene 2 praznika na leto tudi. Imaš + in -, ampak saj to je pa povsod tako. Enmu to ustreza, drugmu ne....men je to zaenkrat super. 
Saj se mi bi prav čudno zdelo, da bi med 1200 prav mene izbrali pri 60 razpisanih mestih... Ja, taka kriza je pri nas na štajerskem. In kruta resnica, da nimaš kaj zbirat, je treba pograbit glih kar ti pride (če sploh). In ne, nisem več nič optimista, kar se službe tiče. Se začenjam vse bolj zavedat, da mi brez vez ne bo uspelo. Aja no, plače so pa baje res mizerne. Vodja prevzema blaga recimo dobi 750 BRUTO plus potni stroški in malica, v prodaji pa minimalna plača... Ampak ok, jaz bi še za to stisnila zobe, vsaj za nekaj časa. 
A Žiga praviš, da nima niti 15 kil? Uf, si sploh ne znam predstavljat, pol ga že naš mali dohiteva. Ja kaj vem, pri nas v familiji res nismo suhceni in geni naredijo svoje. Pri vas pa očitno tudi. 
, no se MM je že prijavljena in seveda gremo odteči teh 200m
res ne, lahko me pelješ v hrib, lahko do onemoglosti igram squash, badminton ali se grem aerobiko, tečt pa ne morem več kot 10 min- ker me totalno zdela astma- nikoli nisem mogla, še med treningi sem imela težave- lahko tečem na smučeh, peš pa ne gre...ne vem zakaj, ampak res ne...potem je tu še megla, slab zrak v Lj. in mraz in pljuča mi totalno zatajijo, tako da žal tek odpade in občudujem vse, ki s tako lahkoto pretečejo več km 
...včasih sem celo malo fouš
sem bila pa tud jaz prejšnje dni boga z zobobolom...mi ga je popravljal oz. delal prevleko, pa je bolelo cel teden ko . 
