Mešamdrek
|
IZVIRNO SPOROČILO: Tina1 Evo, pa sem se še jaz opogumila in se oglasila. Ko sem izvedela, da je umrl Toše sem imela mešane občutke, kot da ne bi sploh hotla vrjet, dojet, da je to res. To se mi je dogajalo do petka, potem pa, v soboto, kot strela z jasnega me ja pa tako zabolelo, da se še danes nisem pobrala. Prebrala sem vse linke(hvala Marina1, hvala vsem ostalim). Cel vikend sem v sebi čutila, kot nekakšno praznino, kot da imam luknjo v sebi, cmok v grlu, kepo v želodcu, kot da bi se od znotraj tresla. Poslušam njegovo glasbo, stiska me pri srcu, hudo mi je, na jok mi gre. In na jok mi gre še danes, en teden po nesreči. In zdi se mi da bo tako še dolgo. V sanjah ga vidim, slišim peti.Na momente sem odsotna, zamišljena, ampak vem da nisem sama, pridem na forum in vas berem, tako vem, da nas je veliko, ki čutimo isto, in hvala za to, da se lahko tako na daleč tolažimo, napišemo kaj čutimo in mislimo. Danes, en teden po nesreči me je nekaj zbudilo, prvo sem v sanjah videla kot prazno cesto, odprem oči, pogledam na uro 6.20. Marina1 ne odhajaj. Tako rada sem prebirala tvoja sporočila, tako rada sem prebirala linke, ki si jih prilepila. Verjemi tudi Toše ne bi rad videl, da se ne bi več oglasila, kaj napisala. Se opravičujem, ker sem kar padla v debato, ampak sem mogla nekje in nekomu zaupati svoje občutke. Naj živi vedno in večno v naših srcih. Lp Doživlam isto kot ti.Prve dni niti jokati nisem mogla,ker preprosto nisem verjela.Slabe volje sem nonstop nič me ne razveseli več,opažam,da niti za svoje ljubljene nisem veš sposobna normalno poskrbeti,jezna sem na vsakega starejšega človeka ki ga vidim,ker si mislim zakaj niso šli oni ampak mlad Toše.Ne vem ali sem malo že zmešana .Upam da se vsi čimprej poberemo.
|