saraja
|
Tudi jaz najprej zaidem sem, kjer spet kakšno solzo potočim. No, da naj povem. Včeraj smo šli dol k moji sestrični v Krško na obisk, kjer smo tudi prespali. Imeli smo se ful lepo, samo ful sem se hotela malo zamotiti, da bi pozabila tragedijo s Tošejem, a ni šlo. Danes ko smo se vračali, mi je bilo zelo hudo. Vožnja je trajala skoraj 2,5 ure. In sploh se nisem počutila varno v avtu, non stop sem pogledovala proti mojemu fantu, proti mojemu sončku ali sta ok, sicer ne vem zakaj. Ko smo prišli na avtocesto v Celju, kar je bilo le 500 metrov, sem komaj čakala, da gremo dol, ne moreš verjet kaj se mi je dogajalo!!! A ni bilo še pika na i, Touareg, bil je pa črne barve. GRoza in strah, in sem se spraševala, kako se v tem luksusnem avtu niso sprožili airbagi, zakaj????? Preprosto ne morem dojeti, da ga ni več, če pa še pogledam kak prispevek o pogrebu sem pa tak adijo. Težko mi je vse to, da se je to vse dogajalo, ko pa bi lahko bilo vse drugače, imel bi lepo kariero, postal bi mož in atek, vse bi lahko bilo drugače, a ni! Zakaj umirajo tako mladi, preprosto ne verjamem več v boga, če bi bil tam gor, ne bi bilo kaj takega na svetu!¨ Se še kaj beremo, skupaj bomo močne!
_____________________________
Samo pravi prijatelj si upa povedati prijatelju tisto resnico, zaradi katere ne bo več njegov prijatelj!
|