ronja
|
Hm, zdaj ne vem, a si jezna name ali ne , vsekakor nisem hotela nikogar žalit, hotela sem samo rečt, da ko nekaj veš, si zaradi tega odgovoren, da ukrepaš, žal je pač tako, ni luštno in je včasih prav zafrknjeno, ker ne veš točno, kaj bi naredil (sem se že znašla v podobnih situacijah, pa še precej mlajša sem bila in vem, da je grozno...) To nam zelo neizbežno pove naša vest, ko nam ne da spat, ko te je navsezadnje poslala sem tole pisat... Veš, da si ne bi mogla rečt, da ni tvoja stvar, če bi se punci kaj zgodilo... Kot si jaz nisem mogla... Čakat, da bojo žrtve same prišle z resnico na dan je čisto nerealno, sploh če gre za otroke, ker so to tako bogi trpinčeni ljudje brez neke izdelane samopodobe oz. z nizko samozavestjo, da si tega enostavno ne upajo... Če ti nekdo ves čas govori, da si zguba in da si to zaslužiš, mu počasi začenjaš verjet... Ljudje, ki živijo z nami, imajo velik vpliv na nas, žal ni vedno pozitiven... Težko je nam sodit, kaj naj oni naredijo, to je tako, kot če bi invalidu rekel, da naj pač naredi tistih par korakov, to pa res ni taka reč... meni ne, njemu pa... zato mislim, da smo mi (tisti, ki pač vemo, da se kje dogaja kaj nepravičnega) odgovorni zanje, sploh če so to otroci (in 16letnica je dejansko še otrok, pa ne glede na to, kake igrice se gresta...) Res sem , vendar pa sem bila na to temo že prej občutljiva, ker se mi zdi narobe, da ljudje včasih nočemo postavit tujega trpljenja pred svoje sebične zahteve - potem nas pa muči slaba vest, ki nam ne da spat... Verjamem, da je težko izpostavljat svoje otroke, ko jih imaš in se seveda bojiš, da bi se ti psiho maščeval prek njih, vendar so to večinoma taki ljudje, ki se znašajo nad bližnjimi, nad drugimi si niti ne upajo... Veš pa res nikoli ne... Ampak kljub temu mislim, da je prav te stvari prijavit na policijo, ker tja tudi sodijo - če to, kar se gresta ni žgečkanje ampak psihično in fizično izživljanje nad otrokom (kar ti čisto verjamem, sicer ne bi tu spraševala), potem je to kriminalno dejanje in spada na policijo, kakorkoli obračaš... Karkoli gre okoli (CSD, SOS telefon, oče...), vsi bojo na koncu rabili policijo, ker ima samo ona pooblastila, da nasilneža odstrani oz. mu prepove (začasno) približevanje - oz. da da da ovadbo na sodišče... Samo dlje bo trajalo, če gre zadeva po ovinkih, med tem pa bo punca trpela, zato pravim, da se mi zdi najboljše kar direkt poklicat... Pa če ne drugega, tudi če to revico oče zaščiti, si bo psiho našel drugo... Treba je kačo prijet za glavo, ne za rep... Tudi se mi zdi, da bi bilo punci veliko lažje se zaupat eni policajki/socialni delavki/psihologinji..., ki dela na tem in je izšolana za tako delo, pozna veliko primerov, itd..., ve, kako pristopit in je navsezadnje tujka, kot pa očetu... Ker pri očetu je še kup čustev zraven in je veliko težje priznat, da si morda naredil napako, ko so zbral tega človeka, pa da si pustil, da tako s tabo dela... Enostavno se počutiš bolj osramočeno, se mi zdi... In rajši vse skup zanika... ne vem, malo razmisli, mogoče bi bilo tudi tebi lažje povedat eni x-sociologinji kot pa očetu... Že če imaš krasno spolno življenje, ga ne bi šla razlagat očetu, ne? Zdaj si pa predstavljaj, da nimaš krasnega življenja, ampak se nekdo izživlja nad tabo... Še toliko hujše, ni res? Vsekakor pa oni bolj poznajo razne "fore", kako izvlečt resnico, saj so se zato šolali... Drugače si ne znam razlagat tega, da so se punce, ki sem jih inštruirala, dostikrat izpovedale meni, ki nimam nobene izobrazbe v tej smeri, sploh nič... Samo nisem straš in vedo, da jih ne bom obsojala in sem tujka, vendar ravno prav blizu, da si upajo povedat... Res je včasih lažje razlagat tujcu, ne moreš verjet, kaj ti recimo vse ljudje povejo na štopu, doma pa ne bi nikoli upali... Samo v razmislek, da mogoče le ni oče edini pravi naslov... Čeprav je vsekakor prav da ve in hvalabogu je ukrepal. piši, kako se je izteklo...
|