tejč
|
Maša spi.
MAh, punce, tok sem žalostna. Res. Tole s teto je ena huda izkušnja zame. Nimam kake podobne izkušnje v žlahti.
Včeraj sva (drugače ni šlo) z dragim pustila Mašo kar v avtu, ker je spala, in skočila k teti na obisk...Kako je že boga, ej.
Jaz si res želim, da bi samo zaspala in bi bila odrešena... Bila je pomembna oseba v mojem življenju. Ko sva bili s sestro še majhni, nas je skupaj s fantom-zdajšnjim možem, prva peljala v Ljubljano na stojnice za novo leto, nosila nam je lepa darila, se pogovarjala v pubertetnem obdobju o menstruacijah, o fantih...Bila je na nek način za svoj čas moj mali idol. Poslušala je Boney M, Nove fosile, nosila rdeč pikast trak v laseh, bila je strašno zgovorna in nasmejana. Rada ima otroke, za moji dve punci je kar naprej nekaj kupovala, tudi z zadnjimi močmi, ko je še lahko šla peš.
Stanujejo v bloku, v zadnjem nadstropju, brez lifta. Pred približno 14 dnevi je v trdo obležala, ni več premikala nog, samo še malo eno roko. Moja mami je bila vsak dan pri njej in jo je masirala. Lasulje ni več nosila, samo še rdečo pikasto rutko. Po le tej sem jo včeraj prepoznala v bolnici. Grozen občutek. Strah me je bilo in bila sem pripravljena, d abo boga za videt, da me mogoče ne bo prepoznala, da mi bo kaj hudega rekla.
Po hodniku (če je že kdo bil v teh stavbah, potem ve, kakšno je!) me je spreletaval srh-že od nekdaj sovražim belo modre halje)- stopala sva vse bližje 4. Prav s težkim srcem sem prijela za kljuko vrat in v hipu začela iskat Piko (ime ji je v bistvu Polona, pa jo že ves čas vsi kličejo Pika). ležala je tik pri vratih. Z rdečo pikasto rutko na glavi. S tisočimi cevkami v sebi. Na postelji sta ležali dve nogi (ne vem, čigavi, bili sta povsem beli, brez kančka krvi...) in višje malo trupa, pokritega z belo rjuho, izpod katere je gledal kateter...Prsni koš se ji je rahlo dvigal, v nosu napeljana cevka, roke prešpikano polne cevk, predel vratu vijoličen, oči...oči so pa bile iste kot vedno. Samo utrujene. Naveličane gledati ves čas isto okrog sebe.
Pri njej sva bila slabih 5 minut, meni se je zdela cela večnost. Ves čas sem si govorila:"Nič več je ne boli, ona ne čuti, saj je pod mooočno dozo protibolečinskih zdravil..."
Ne vem, če me je zares prepoznala. Rekla je:"OOOOOO, bok!" Menda tako pozdravlja tudi bolnišnično osebje, kot da bi jih poznala že 20 let....In potem se mi je naredil cmok v grlu in nisem vedela, kaj naj rečem. Ne morem jo spraševati, kako je...Sem samo rekla: zdaj sva te pa še midva prišla malo pogledat...smo bili na morju, pa je mrzla voda...Ona pravi: "Ja...kdo pa stoji še tamle zadaj?" In mene je zvilo (v glavi, pokazala nisem...) Z možem sva se ves čas spraševala, če čva vzet Mašo gor, d ajo vidi. Potem sva se odločila, da ne, d aje najbrž ne bi poznala, lahko bi jo zmedla, spodbudila kakšne močne občutke, da raje ne...In potem sem v tistem hipu imela pomisleke, če sva naredila narobe. Čudno mi je bilo, da bi se spomnila, da imava otroke, pa vendarle je izgledalo tako realno... ---------joj, raje pošljem, d ame ne vrže ven...........
|
Natisni
. sem kar malo zaščitniška do naših naslednic. majčic 2008, in jim želim le najboljše, tako kot vam, kajti kar naprej se potrjuje, da na ženskah svet stoji, saj smo 9 mesecev domek in hrana za naše otročke, pa naj še kdo reče, če to ni nekaj izjemnega! biti mamica je najtežji poklic na svetu,a hkrati najlepši
. je s tabo in tvojim malim lumpom zdaj bolje? že kaj nagaja očiju in mamici
? 
. samo še ena sedmica pade, pa je! 
, pa ji je očitno malo ostalo. Bog ne daj, da jaz kaj poberem. Sedaj, ko gledam mojo pikico si mislim, kako bi le lahko mela slab odnos z njo, ko jo imam pa bolj rada kot vse na svetu in ji ne bi mogla žal storit. A se res vse tako spremeni, ko otroci odrastemo?!?! 
, jah, letos je septemeber in polovica avgusta bolj žalostna glede vremena. 
. 
! Škoda je edino, da ni bilo dlje, ker je še cel teden lepo vreme napovedano, samo... Ja, finančno bi bilo malo preveč, bomo še jeseni kam mahnili! 
. Ali vas kaj oblijejo čustva? Mene na polno, takoj bi bila še enkrat noseča in čakala na novo malo pikico ki raste in raste, ampak (neki ampak spet), bomo morali zaradi cz počakati (pa sej veste meni podobne). Ja in tudi mi imamo že izbrano ime, ime ji bo Emma. 
lahko pazil Reyo. Zdej sva malo tu in malo tam; v Nemčiji nimam kolesa, tukaj pa nimam varuške. Sej bo, ko se ustalimo 
