Misek
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
MIŠEK,če bi bolj pazljivo prebrala kaj sem napisala bi videla,da sem jaz edina opora moji mami v težkih trenutkih,nima nikogar drugega.Že sama mi je večrat povedala,da ji to veliko pomeni.
Zelo pozitivno. Vendar ali zato ti zelis povracilo v necem kar tebi veliko pomeni?
Pa še nekaj,jaz ne rinem v njo,niti podrazno,večino tako ali tako govoriva po telefonu.
Saj sploh ni stvar v tem preko katerega medija, ce sploh preko katerega, govoris, temvec kaj govoris. A da se preko telefona da "riniti" v nekoga je jasno, saj sama pises, da mama rine v tebe, da ji poves vse o zdravstvenem stanju njenega vnuka. Glede na to kar si napisala, lahko upraviceno sklepamo, da "rine" vate preko telefona.
Kaj,a ti ne bi sporočila svojim staršem če bi se tvojemu otroku,njenemu vnuku kaj zgodilo. Jaz ji pač sporočim in to ni nič slabega.
Iskreno, popolnoma mozno, da ne bi. Marsikdaj nisem povedala niti ko se je meni kaj zgodilo, posebej ko mi pomagati ne bi mogli, a njim ( starsema) bi to bila samo obremenitev in nervoza. Tako za prometno, ki k sreci ni imela hujsih posledic, tako za kaksna sivanja na urgenci ali mavce zaradi "nevarnih" sportov. Vec kot besede tolazbe in pomilovanja mi je pomenil njihov mir. Povedala sem sele potem, ko se je vse uredilo.
Sicer pa nisem pisala o sporocanju o vnuku, pisala sem o:
"Nekomu moram povedat,tako sem jezna nanjo-mojo mamo mislim.
Verjetno ste vse slišale za tragični dogodek o leto in pol starem fantku,ki je odšel med angelčke .Meni je tako hudo in se mi hoče zrolat,ko pomislim,da bi se to meni zgodilo.... "
Kakor koli obrnes, to ni sporocanje o vnuku, kot ni sporocanje o vnuku:
"Saj sem redko žalostna,sem se nekako sprijaznila s sinovo boleznijo,ampak zmeraj ne gre,posebej ko slišim kaj hudega se dogaja po svetu. "
Od nje pa pač pričakujem vsaj besedico tolažbe,ne pa da me še povrhu vseh mojih skrbi in straha za mojega sina še ona nadere,da mi ne sme biti hudo,kapiraš.
Seveda da razumem, vendar ti ne razumes, da se ona, tako kot ti je tudi mika napisala, na ta nacin brani, a z druge strani pomagati ne more. In ne verjamem, da se dere ker ti ne bi smelo biti hudo, ampak zato ker verjetno sama dobro ve, da pregloboko "utapljanje" v zalosti ni psiholoski ventil za custva, temvec je lahko velika past iz katere se tezko poberes ( dolgo let z antidepresivi). Tako se brani pred tabo na nacin, da poizkusa ne njej znan nacin zavarovati tebe pred tistim, kar je njo doletelo. Si kdaj pomislila, da se lahko zlomi ce se prepusti custvom? Pomislis kaj lahko to za njo pomeni? Predvsem, ko se ne gre za njenega vnuka, temvec za zivljenjske krivice, ki se dogajajo po svetu. Kdaj pomislis, da tvoja mama mogoce sebe krivi za smrt tvojega bratca? Custva so iracionalna, tako tudi obcutek krivde. Premnogokrat se ljudje cutijo krivi za dogodke, za katere res niso in na katere niso mogli vplivati.
Moja največja tolažba pa je moj mož,sicer pa si preberi za nazaj pa boš že videla kaj sem pisala.
Pogledala in videla: "Torej mislite,da se naj z njo ne pogovarjam o teh žalostnih stvareh? Naj bom sama v svoji žalosti? "
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ti pa obvladaš zadevo. 
, čeprav vem, da si dostikrat želijo reagirat drugače... Te pa čisto razumem, res je, da nam je vsem kdaj hudo in da takrat pač pričakujemo pomoč od bližnjih... 
