ronja
|
Pa kaj se res moraš zjokat oz. tolažbo iskat ravno pri mami? Če veš, da je tu ne dobiš... Saj si ti tudi že velika punca in te si znamo najt ljudi, da nas potolažijo tudi izven primarne družine... Fant ali mož je gotovo prvi in pravi naslov, če ga nimaš, pa kaka prijateljica ali pa če imaš sestro...
Jaz ljudi ne bi delila tako na črno belo... Tudi ko tu berem forume, se včasih pri eni temi z nekom zelo strinjam, pri drugi pa niti približno... So ljudje, ki znajo/mo bit močni v krizah, lažje delamo pod pritiskom, adrenalin nam požene možgane in se takrat lahko osredotočimo samo na rešitev. So ljudje, ki tega ne morejo, ne znajo delat pod pritiskom, tudi v vsakdanjem življenju ne, so pa zato bolj vestni. Adrenalin jih zablokira, da ne morejo mislit, sploh ne vidijo rešitve in najrajši vse skup odrinejo nekam na kraj zavesti... So zato slabi? Po moje ne, samo bogi, nebogljeni, kot otroci, skratka...
Včasih tudi ne vidijo, kaj je prav. Enostavno jih vse skup zablokira. Mislim, da moja mami dostikrat ni prav odreagirala in iz mojega gledišča mi definitivno ni stala ob strani, ampak saj niti ni znala... Verjetno se je pa trudila po svojih močeh... Ne bi rekla, da je zato slaba, definitivno pa nanjo ne računam v krizi, kar sem ji tudi že povedala, čeprav jo je bolelo... Ampak lagala pa ne bom! Vsaj ne o pomembnih zadevah pomembnim ljudem!
Ko sem bila mala, je bila mami najbolj sitna, ko sem bila ornk bolana, ko da sem sama kriva, hehe NI vedela, kako naj pomaga, situacija ji vsekakor ni bila všeč, skrbelo jo je, ampak ni znala reagirat, zato je pač stresla jezo na tistega, ki je bil pri roki in v tem primeru še "kriv" za njene skrbi. Drugič spet je bila sladka ko cuker... To so pač lablilni ljudje, nočejo nič slabega, čeprav to dostikrat nenamerno naredijo... Če ji zameriš in predvsem, če še naprej iščeš tolažbo pri njej, pa si po moje delaš največjo škodo! Najdi drugo skalo v svojem življenju, če vidiš, da je tale flišnata in se sesuje za vsak drek!
Mič, na žalost ni tako, da bi vse matere šle čez vse svoje travme zaradi otrok, lej koliko mater recimo pije (moja sicer nikoli ni, sem pa to videla pri bivšem fantu), pa čeprav jih otroci milo prosijo, naj nehajo, še kar to delajo... In ima otrok občutek, da ga nima rada. Ga ima, samo je strašansko šibka oseba in take osebe imajo pač 100% ljubezni nekje drugje, precej nižje, kar se tiče tega, koliko se lahko zaneseš nanje. Ne bi rekla, da so vsi, ki nimajo vsega račiščenega pri sebi, slabe osebe, so pa šibki in ni pametno računat nanje.
vsekakor ne išči tolažbe pri njej! Zakaj pa bi morala bit sama v svoji žalosti? Saj mama valjda ni edina, ki te ima rada???  Najdi nekoga drugega! Saj ni treba, da rinemo v mamino kiklo, če je kaj narobe, nekoga pa moramo met, se strinjam. Itak je bolj praktično, če je to nekdo naših let, ker bo verjetno dlje časa z nami...
Pusti jo, da se sama odloči snet oklep in bodi nežna z njo, hkrati je pa ne pusti preblizu, da te ne bo tako prizadela, da boš spet ti njo nazaj. To ravnotežje je težko lovit, ampak ko veš, da to delaš, je lažje...
Moja sestra recimo je še bolj odštekana; ko sem imela prometno nesrečo, kjer sem sedela zadaj v avtu, nisem vozila torej in sploh nisem nikakor mogla vplivat na to, kar se je zgodilo, je bil rezultat zlomljena stenjenica. In prva stvar, ki mi jo je sestra rekla, ko je prišla v bolnico, je, da nisem bila pripravljena naredit koraka naprej, da se mi je zato zlomila noga... Hm, kirurg je bil definitivno drugega mnenja, je rekel, da je moral bit pa ornk udarec, da se je tole zlomilo, ker da mam trde kosti ko hudič .
Ljudje so včasih hecni, vseh ne moreš ves čas razumet... Lahko jih samo sprejmeš, pa kadar trosijo budalosti, je super, če zmoreš nasmešek...
Vem pa, da prizadane in če ne bi imela svojih skal (beri: fant, oče, brat) v življenju, bi me take izjave precej bolj potrle... Glavno, da lahko računaš na nekoga, ni nujno, da je to mama!
|
Natisni
