|
NAVT -> RE: Primorke (5.4.2007 0:31:03)
|
V prvo sem rodila v Izoli in sem bila pripravljena na vse hudo in še malo hujše, pa ni bilo tako. Je bilo kar v redu. Dejansko je odvisno od posameznega človeka tako sestre, kot babice in ginekologa. Eni so zgovorni, eni so sarkastični eni pa tiho ko ribe.
Včeraj sem prišla iz bolnice, ker sem v četrtek malo zakrvavela, tako da imam "sveže" novice o dogajanju na ginekološkem oddelku. Kako je v zadnjem času v drugem štuku v porodnišnici, ne vem. Pižamo sem dobila "na lepe oči", da me ravno ne pustijo nage; sprejeli so me ob 19h. Naslednji dan sem naročila možu svojo pižamo, in jim njihovo vrnila. Po njihovih besedah, jim grozno vsega primanjkuje. Po moje bolnišnica ne plačuje računov čistilnici, al ne vem kaj. Večina rjuh je luknjastih. Brisač ni. Vložke ti pa kar dajo. Niso komplicirali, so kar ponudili. Mogoče pa zato, ker jih ne nosijo v čistilnico.
Hrana je čisto OK. Videla primere, ki so se hranili s svojo hrano (sendviči...), a to je za moje pojme pretiravanje. Vse je bilo užitno. Res pa je, da si ne bi ravno želela hoditi k njim na kosilo, grem že raje v kakšno drugo restavracijo. Glede prijaznosti so pa hecni vsi po vrsti. Kar na čelu jim piše, kaj lahko pričakuješ od vsakega. Dopoldne je bilo morje študentov visoke šole, ki so seveda prijazni in klepetavi. Sicer pa ne vem čemu imajo popoldanske in vikend vizite. Ob sprejemu me je pregledala Guzejeva in je bila za moje pojme krasna. Si vzela čas, razložila, objasnila, opravila temeljit pregled, kljub temu, da je tisti dan delala skoraj nepretrgoma od 8h zjutraj (tako je povedala). Pa ob pol osmih zvečer še ni zaključila. Ob delavnikih zjutraj je prihajal na vizito Lovšin, ki je, vemo, krasen. Krasnega ga dela njegov smisel za komunikacijo = posluša in odgovarja na vprašanja. V petek popoldne je bil na viziti Ravnikar, ki mi je rekel, naj drugič naredim samo enega, pa ne bom krvavela (nosim dvojčka), v soboto je bila ena svetlolasa, ki ji ne vem imena, pa mi je rekla, naj ne dvigujem težkih stvari. Najbrž je mislila, da ne smem postelje prenašati po bolnišničnih hodnikih. V nedeljo spet Ravnikar, tokrat je rekel, naj se kar navadim, da bom z dvojčki še velikokrat pri njih. V ponedeljek popoldne pa Zverova, ki je nekaj zamomljala glede težko pričakovanega izvida brisa. Razumela sem to, da se bom naslednji dan dogovorila z Lovšinom glede terapije. K sreči smo notri ležale tri take, ki nismo bile sila (zdravstveno) problematične, pa vsem tem izjavam smo se od srca nasmejale. Če bi se obremenjevale z vsako besedo oz. bolj z načinom, bi še dlje ostale noter, ker bi nas stres zdrmal. No, ena je res dlje ostala noter, a le zato ker se je včeraj selila v porodno sobo.
Mislim pa, da ima vsaka zgodba dve plati medalje. Vsekakor ima vsaka porodnišnica (ali bolnišnica) pluse in minuse, ampak jih ima ravno tako vsak pacient.
Sem pa izvedela še eno svežo (vsaj zame, ki sem bila tam pred dvema letoma). Sedaj imajo mamice in dojenčki barvne zapestnice s številkami; modre za dečke, roza za deklice.
|
|
|
|