|
Anonimen -> RE: Septemberke 2007 (19.1.2007 11:42:53)
|
Ribica, meni se na 1 pregled čez 14 dni zelo mudi, ker imam za sabo slabo izkušnjo na 1. pregledu pred 6 meseci, ko je bilo ugotovljeno odmrtje in posledično abrazija. Plodek ni rastel že ene 14 dni, jaz nisem imela nobenih bolečin, krčev ali krvavitev, samo občutek, da je nekaj narobe. Zato me je sedaj do prvega pregleda dobesedno na smrt strah!
Da se še malo bolje predstavim...sem iz Strunjana, poročena 2 meseca, skupaj živiva 8 let, sem študentka v zadnjem letniku, trudiva se že dve leti, stara sem 27 let. Moja G je dr. Rožič Vičič-eva v Izoli.
Pa še eno čisto mimo vprašanje...kako je kaj z željo po seksu? Meni namreč ne diši niti malo, to se je že prvič zgodilo, da mi enostavno ni več bilo do seksa. Po abraziji pa se mi je nekje po 1 tednu libido povrnil[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Tako sem tudi tokrat že en teden pred [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] vedela, da sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image], ker sem se ves čas izogibala odnosu. Baje se to rado zgodi v prvem trimestru, mene pa zanima če se to dogaja tudi kateri drugi in če se bo to vleklo celih 9 mesecev[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Meni je čisto cool, možu pa je najbrž malo manj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].
Meni še vedno ni do hrane, silit se moram da nekaj pojem in ko pojem me pol ful tišči v želodcu kot da bi se ful prenažrla. Grozno. Zredila pa sem se 0.9 kg. Niti moja najljubša hrana mi ne diši več.
Z možem sva se dogovorila, da nikomur ne poveva da sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image], dokler ne gre prvi pregled dobro skozi, ker sva prejšnjič povedala celemu svetu in je bila to napaka. Še mesece kasneje me je folk, ki ni vedel za splav spraševal kako se počutim.... Sem pa se včeraj zarekla in nekaj preveč zinila in je tašča ugotovila, da sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]. In seveda je takoj začela jokat od sreče, meni pa se je zdelo da bi jo mahnila lahko. Sem ji zabičala naj bo tiho in nikomur ne črhne besede, ker se niti jaz ne veselim dokler ne vidim prvič srčka. Ona pa kar joče, da je tako srečna, da tokrat MORA biti vse v redu, da ona MORA kmalu postati nona, da komaj čaka na to novico da jo vsem pove, da so vse že noseče, da je bil že skrajno čas da sem tudi jaz.....toliko o pritisku ki ga dobiš od zunaj. Kot da si jaz nebi želela da bi bilo vse v redu. Mož me je zvečer zlo grdo gledal, ker sem njegovi mami povedala, ker zdaj ne bo znala dat mir z tem. Se kar bojim kaj bo, ko bom rodila, ker živimo v isti hiši in ima 1001 nasvet, ki je ponavadi tako beden, da bi se najraje razpočla. Se ni ravno izkazala z vzgojo pri svojem sinu in jo ne mislim poslušat.
Malo sem se izpovedala, če se je dalo kateri brat...
Srček
|
|
|
|