ronja
|
nives, po moje je pri njih drugače, ker samo Miklavž nosi darila... Oni pač slavijo ta praznik. sita, se strinjam, da sreča ni odvisna od daril, vseeno te pa lahko lepo darilo osreči Ne vem, zakaj bi se drobne pozornosti (poljubček, objem, čaj, ko si bolna, termofor, ko te zebe v noge, čokoladica od kave,...) in večja darila izključevali Tega nisem nikoli razumela. Midva sva še čista otroka, kar se tega tiče. Si vedno dava darila, včasih tudi velika, včasih mala, odvisno, kaj se kdo spomni in kaj si kdo želi... In neskončno uživava, tako v dajanju kot v sprejemanju. Ne vem, zakaj bi bilo karkoli narobe s tem, da tudi v darilu vidimo izraz ljubezni... Seveda opazimo drobne malenkosti, seveda se veselimo vseh traparij in seveda smo veseli tudi velikih daril . Se strinjam, da je boljše ne pričakovat nič, ampak če imajo navado, da samo Miklavž nosi darila, ta pa jih prinese vsem, jo čisto razumem, sploh če je kupil darilo njenim staršem, njej pa ne... anonimna, po moje pretiravaš samo v tem, da ga zdaj za kazen ignoriraš, namesto da bi mu povedala, da te je to vseeno prizadelo, da ga imaš ti tudi rada, ampak da si se počutila, kot da se mu ni dalo razmišljat o tem, kaj naj ti da ali da si tako že prestara zato... Da si se počutila izključena - ali karkoli pač si se počutila. On mora to vedet, sicer ne bo nikoli razumel, zakaj ti to toliko pomeni... In da si želiš, da bi ti še na druge načine pokazal, da te ima rad... Lahko pa probaš s humorjem in mu rečeš, da ni vzgojno, da ti pa nisi nič dobila, ker bojo tako otroci mislili, da mama ni bila pridna in ne bojo ubogali kot bi rekel Almodovar:"Abla con el!" - govori z njim! ne mu očitat, rajši mu povej, kako si se počutila zato... In kako se ti lahko odkupi, kar si bo od vsega najbolj želel slišat, daj mu šanso...
|