ronja
|
IZVIRNO SPOROČILO: Sita
Darilo te ne more osrečit, če tvoja sreča ni odvisna od zunanje sreče. Lahko te le vzradosti. Nisem rekla, da bi morali večja darila izključevat - vendar trdim, da če jih ne dobiš to ni izraz, da je zato nima rad ali da jo ima manj rad, kot če bi ji kaj več kot tisti listek dal. V končni fazi ja na listku pisalo, da jo ima rad.
Torej če dobiš, v redu, če ne, pa tudi v redu. Jaz osebno vidim večjo srečo v tem, da sama dajem kot pa, da prejmem. V dajanju mi je večja radost. In več daš, več dobiš.
Zakaj se ti zdi, da je tisto, kar je kupljeno več vredno od nečesa, kar sam izdelaš ali napišeš iz srca?
No, samo če to anonimni toliko pomeni, bo pač zmeraj trpela, ko ne bo ustreženo njenim pričakovanjem. To hočem povedat, darilo tu nima veze. Kajti gotovo ji bo še kdaj kaj poklonil. A če se to ne zgodi in si zato nesrečen, si lahko hitro nesrečen za milijon stvari. Svet ni naša predstava o njem, svet sam po sebi ne more osrečevat, če ne čutimo notranje sreče. Ljubezen ni zunaj, je v nas. Ne moremo biti odvisni od ljubezni zunaj sebe, ker bomo v tem primeru trpeli. Vidim, da mnogi ne ljubijo drugega človeka takšnega kot je, ampak le svojo predstavo o tem človeku, kakršen naj bi bil, da bo zadovoljil naše želje in potrebe. Zmeraj mora drugi to in ono, če ne, nas ne ljubi dovolj ali bomo pa kar nesrečni. A ni to otročje? In ko tako razmišljamo, ga hočemo takoj spremeniti, namesto, da bi najprej spremenili sebe. Samo ne- tega je ljudi strah, da bodo potem sužnji ali kaj. Je pa ravno obratno. Sužnji smo svojih predstav: "Če mi tega ne narediš, me nimaš rad ....". Kot v vrtcu. In potem hitro k mamici ali vzgojiteljici jokat: "Tršica, on mi pa ne da lopatke ....".
Žal, meni se zdi tako.
Jaz tako gledam: srečna sem za vse, od najmanjše podrobnosti do velike. In najsrečnejša, kadar lahko sama dajem. Če prejmem, kaj bom s tistim? To ni edini dokaz ljubezni. Morda samo en izmed mnogo drugih ... za koga.
Mislim, da te darilo , pri katerem čutiš, da se je nekdo potrudil prav zate, ali tako, da ga je naredil ali tako, da se ga je potrudil najti, kjer veš, da je razmišljal o tebi, zato, ker mu očitno nekaj pomeniš, tako darilo vsaj mene lahko osreči.
Se strinjam, da če ji ni dal darila, še ne pomeni, da je nima rad.
Tudi jaz rajši dajem, vendar vem, da če ne znaš dobivat, tudi ni v redu, ker tako onemogočiš drugim, da bi bili srečni, ko ti kaj dajo.
Ne vem, od kod si potegnila, da bi bilo doma narejeno darilo manj vredno - jaz večinoma dajem taka darila in so jih vsi veseli... Ampak verjamem pa, da če je bil samo načečkan listek, da ji ni dajal nekega občutka, da se je potrudil - bi moralo biti ljubezensko pismo ali pa recimo doma narejena kartica, tako, da bi se videlo, da se je potrudil...
Ma, meni se ne zdi isto kot z lopatko v vrtcu... Od človeka, ki te ima rad, pričakuješ, da ti to tudi pokaže - po možnosti tako, da ti to razumeš... Kadar se samo izražata različno, je pač treba drugemu pokazat, kako ti najbolj razumeš in obratno... Zato se pa morata pogovorit in ona mu mora povedat, kaj si želi...
Ja, darilo vsekakor ni edini izraz ljubezni , vsekakor pa je eden od izrazov. Vse kulture poznajo obdarovanja in praznike... POvsod obdarujemo tiste, ki jim nakaj pomenijo... Očitno že bo nekaj na tem...
Anonimna, daj zmeni se z njim! Pa povej, kaj si želiš in kako se ti lahko odkupi. Z veseljem se ti bo!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ne vem, zakaj bi se drobne pozornosti (poljubček, objem, čaj, ko si bolna, termofor, ko te zebe v noge, čokoladica od kave,...) in večja darila izključevali
Tega nisem nikoli razumela. Midva sva še čista otroka, kar se tega tiče. Si vedno dava darila, včasih tudi velika, včasih mala, odvisno, kaj se kdo spomni in kaj si kdo želi... In neskončno uživava, tako v dajanju kot v sprejemanju. 
