Anonimen
|
Drage moje, ko prebiram to temo...hja, ne vem, kaj naj rečem drugega kot to, da se tistim, ki niso "mačehe", niti sanja ne, kako težka je situacija za nas "mačehe". Boste rekle, kako pa je težko otrokom - Ja, jim je. Ampak tudi nam je. Kaj vse je treba požreti, kaj vse je treba spregledati, sploh pri očetih, ki imajo slabo vest in to kompenzirajo na čudne načine. Ko "mačeha" nima besede pri vzgoji, ker je ob vsakem negativnem komentarju o vzgoji grozna, grda, itd. In NIMA pravice! Samo zahteva se od nje. Zahteva nekaj, kar ne moreš zahtevati. Kar se samo zgodi, ali se pa ne. In to, da se od nas zahteva imeti otroka iz prejšnjega zakona rad, vriskati od veselja, ko pride, biti navdušen nad idejo, da prihaja čimvečkrat - taki pritisk in samoumevno pričakovanje k temu ne pripomore. Dajte se postaviti tudi v našo kožo. Ja, otroci so ubogi - ampak, a smo me krive, da sta imela starša otroka, potem pa spoznala, da ne moreta živeti skupaj?!?!?!? Ne nismo. In tudi nam se je potrebno prilagajti. Torej, vsa čast puncam in ženskam, ki so v tej koži in se trudijo. In pozabijo na velik kosk svojih želja. In tudi potreb. Zato, ker imajo partnerja rade. In ne zato, ker MORAJO imeti rade njegovega otroka.
|