Gina
|
Ma kaj pa vem, v bistvu mi ni jasno, koliko si ti realna. Če bi mojega poslušala, bi ti isto nakladal, kako nič ne pospravljajo za sabo, pa kako ne potegnejo wc-ja, pa kako ležijo ko klade, pa se jim nič ne da, pa kako sem jaz preveč zaščitniška, pa da jim vse pustim, pa še to, da uživajo, ker se potem midva včasih zato skregava. Bedarija. V resnici je tako, da sem jaz precej sitna za zgoraj naštete reči in jih zahtevam od otrok, se pravi morajo pospravljat za sabo, morajo potegnit wc, morajo npr. zložit posodo v stroj, morajo bla bla bla, in precej stroga sem kar se tega tiče.... ampak glede na to, da otroci v puberteti ali pač otroci, ki so dovolj brihtni, vedo da se včasih da stvari malo nategovat in malo okol obrnit, pa predvsem jim je v interesu se marsičemu izognit, pa malo prevalit na koga drugega....iz tega sledi, da so včasih reči malo kasneje narejene, da je treba vedno biti zelo odločen in nepopustljiv, da moraš biti vedno bolj vztrajen od njih, pa da moraš sem in tja tudi kakšno reč tudi razumeti in se dogovoriti za kompromis. Vzgoja je težka reč. Naporna, grozno naporna. In ne vem, ali imaš ti svoje otroke. Nikoli pa ne boš imela svojih toliko starih, kot so moževi, in dokler jih ne boš imela, tega ne boš razumela. Moj tudi šele zdaj šteka, ko ima svojega. Otroci niso nek plastelin, ki ga oblikuješ, kot ti paše. NIso več časi, ko bi otrok v 4. razredu kuhal, niti niso več časi, ko bi vsak dan hodil po kruh. Če hočeš te reči doseči, moraš vložiti veliiiiiiiikooooo več energije, kot so morali to naši starši, da smo mi to počeli. Vidiš, to je tisto, česar ne moreš razumeti, dokler ti otroci, tvoji lastni, ne bodo zrasli. Ne oblikuje se jih, kot se je oblikovalo nas. Njih ni nič več strah ničesar, niti nimajo spoštovanja kar tako apriori pred kom. Pa ti nočem slabega, niti da bi me razumela narobe - prav je, da se dekle obnaša primerno občečloveškim vrednotam in ima primerne odnose z ljudmi. WC in voda spada v splošno kulturo, ap pucanje za sabo tudi. Moraš to od nje zahtevati in naj te ne briga, kaj si mož ali njena mama mislita, če ti hočeš, da npr. smeti dol nese ali iz stroja zloži. Sploh se ne prepiraj z nikomer okol tega. To ti zahtevaš in konec debate. In ne na tuleč način ali z zmerjanjem ali z očitanjem možu ali njej, ampak se sploh ne pogovarjaš o ničemer. Ne bo pač npr. kosila, dokler ne bodo smeti dol. Amen. Dejanja! Ne bo tv-ja, dokler ne bo wc spucan za sabo. Amen. Vendar se moraš odločit, kaj zahtevaš in kaj boš spregledala, ne da se obešaš na popolnoma vsako malenkost. Mene npr. čisto iz tira spravi, če mi moj reče, poglej kaj je spet naredila, nalašč je kozarec razbila. To je iskanje igle v senu, ko je v bistvu mogoče jezen zaradi česa čisto drugega, ker je prej eno uro mečkala, pa vmes trikrat pozabila cunje pobrat za sabo mogoče.... Ne moreš npr. nesreč mešat z osnovnim vedenjem, kot je pospraviti posodo za sabo po kosilu. Razmisli, če se vidva morda ne kregata zaradi česa razširjenega (kot npr. tale kozarec), ne pa zaradi osnovnih reči. Ali pa morda ti možu rečeš, da je mala taka in taka in taka, pa si uželjena zraven? To je brez veze. Ali pa morda težiš zaradi oslarij, ki sploh niso pomembne, pa zdaj ne najdem primera? MOgoče ji kar naprej govoriš, naredi to naredi ono, zakaj nisi to, zakaj ne ono...potem se morda res počuti čudno. Pa potem je vprašanje, kje pa boš dovolila pubertetniku odlaganje cunj? Nekje ji lahko pustiš, da vse meče. Daj ji na razpolago kotiček, ki ga lahko ima zase. Tam lahko vse zmeče, če ji paše, ni treba, da je pospravljeno. Drugje naj bodo reči urejene. Ma ne vem, odvisno koliko si ti pedantna, ker če si preveč, je to lahko tudi moteče. En red mora biti, ampak pretirano je pa potem že teženje s svojo obsedenostjo. Ampak saj pravim, pojma nimam, kako je s tem pri vas.
V vsakem primeru se meni zdi, da je ti sprejela nisi. Niti okol je ne znaš obrnit. Škoda. Otrok je nekaj, kar ti je bilo podarjeno. In nobene ljubezni ni za zametavat. Je pa res, da mora biti vsak človek zelo iznajdljiv, ko je v odnosih do drugih ljudi, če hoče odnos držat v nekem ravnovesju in v vsakem primeru je najlažje reči, da je drugi človek zanič, kot spremeniti sebe, da začneš drugače gledat na reči, prevzemat odgovornost in predvsem biti dovolj dosleden in z dejanji človeku pokazat, da si resen človek, ki naredi kar reče in seveda pokazat otroku, da ga imaš neskončno rad, ne glede na to, da boš zahtevala od njega, da popuca za sabo. Možu pa raje povej, kaj vse fajnga je na hčerki.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
delat in tega jaz preprosto ne morem več prenašat, ker se mi res neda vsak drugi vikend kregat. 
Morda hčerka s takšnim obnašanjem išče pozornost,saj praviš,da je doma večkrat sama in zato pogreša,da bi se nekdo z njo ukvarjal.Mislim,da je to njen krik na pomoč in da je pripravljena tudi nagajati,samo,da se nekdo zmeni zanjo.Poskusi na nežnejši način povedati kaj te moti in morda bo sčasoma videla,da pri tebi lahko najde tisto kar pogreša.Morda se motim,toda poskusiti ni greh.Veliko sreče in napredka.
, vrta tako dolgo ,da mi dvigne pokrovko, pol je pa najbolj boga in jaz se samo derem na njo
