Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: VERONICA
Mene učasih kar razjezi ko čitam o brezpogojni ljubezni katero naj bi dali otrokom partnerjev. Halo, koliko smo je sploh lastnim otrokom sposobni dati? Ne vsi in ne vedno!
To kar vas večina piše mi diši po temu da zato ker smo ženske pač moramo imeti materinski občutek na komando.
Poglej, ne govorimo o brezpogojni ljubezni, ki itak sploh ne obstaja, govorimo pa vsekakor o ljubezni. In ko si izbereš partnerja, si ga izbereš v kompletu. V kompletu z njegovimi navadami, karakterjem in tudi z otroki, če jih ima. Sprejeti otroke, pomeni ljubiti jih. Ker če jih ne ljubiš, s tem ne ljubiš enega velikega kosa partnerja. In menim, da ima partner pravico pričakovat, da boš otroke sprejela in jih imela zelo rada.
Ali če pogledaš iz drugega zornega kota. Dva imata otroke. ne razumeta se in se ločita. Otroci so že prej trpeli, ker sta se kregala, ker mogoče nista imela ljubezni od enega od staršev dovolj, ker je bil mogoče oče odsoten non stop, ker.... Ne vem zakaj vse so trpeli, vendar je dejstvo, da vsi otroci pred ločitvijo trpijo, jih je strah, so v stresu in starši imajo toliko problemov sami s sabo, da ne dobivajo toliko ljubezni, kot bi si jo že po definiciji zaslužili. OK, gresta pač dva narazen. Končno dobijo vsaj malo več ljubezni, zadihajo. Mamo imajo in končno tudi očeta, vendar na ločenih bregovih. Oče si najde drugo, mogoče tudi mama novega, vendar nova partnerja ne razumeta otrok, ne čljubita jih. Mamin partner zahteva, da ju mama da očetu, očetova partnerka jih tudi ni pripravljena ljubiti, ker pravi, da še svojih ne ve, kako bo zmogla. Skratka, starša sta zdaj razpeta med novim partnerjem, ki zahteva posvečanje od partnerja in med tem, da otrok ne sprejema in med otroki. Otroci trpijo. Spet ne vedo, kaj so naredili narobe, da kamorkoli se obrnejo, nekdo renči nanje, jih ne mara, jih ne sprejema. S čim so si zaslužili, da jih nekdo ne ljubi? Zakaj bi si pa sploh morali "zaslužiti" ljbezen? A ni ljubezen nekaj, kar naj bi ljudje dajali en drugemu že zato, ker smo? A ni ljubezen do otrok pa itak nekaj, česar si ni treba prislužiti? A niso otroci že sami po sebi vredni ljubezni???? Katastrofa se mi zdi, da mora otrok rasti v družini, kjer novi partner otrok ne ljubi. Otrok se mora neprestano dokazovat, ap vendarle nikoli ne bo dovolj dober za novega partnerja, samo zato, ker ni njegov po krvi!!!! Matr, babe trčene, ne izbirajte si poročenih mož, če niste sposobne sprejeti njihovih otrok!!!!! Nimate pravice tega naredit njihovim otrokom in še manj jih odtrgat od njihovega očeta ali mame ali predlagat, da naj ukine stike (sicer pa, oče ki bi to od partnerke dopustil, da mu sploh predlaga, za moje pojme ni ok oče)! Sicer pa, saj za vsako rit raste palica.
Nič čudnega, če bi take ženske, ki zdaj ne sprejmejo tujih otrok, nekoč ne sprejele moževe nove ženske ob ločitvi, in mu sranje delale. Saj bi si svoje otroke jasno predstavljale, kako njihovi otroci trpijo ob nesprejetosti, neljubezni in življenju nekje, kjer se ne počutijo doma. Pač razmišljale bi enako, kot razmišljajo zdaj.
Eh, burek vse skupaj!
Še nekrat pa:
Kapo dol za vse tiste, ki ste nasprotje tega, pa vem da vas je kar nekaj na forumu, ki ste sprejele "posvojene" otroke in ki jih imate resnično rade. Prepričana sem, da vam otroci to na nek način pokažejo in izražajo, pa prepričana sem, da so vam zelo hvaležni za to, kar ste. Če vam tega še niso povedali, vam jaz povem namesto njih. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
narazen,si ne želim da bi delal tako moj otrok do svoje mačehe pa če bi mene še tako bolelo.ker ima drugo,ker si ne želim poslat otroka nevzgojenega v svet.zame je to nespoštovanje drugih in nevzgojenost. 
. 
, niti mi na misel ne pride, da bova šla narazen in imela vsak svojega partnerja, ampak če bi ga, bi si želela, da vseeno otroke vzgajava skupaj, verjetno bi jih fant dobil za več časa kot ga navadno določijo socialne delavke, ker sva pač kolikortoliko odrasla in se spoštujeva, pa tudi če greva kdaj narazen. 
) mnenju šle rahlo čez rob. In tako je volk nekako sit, koza pa več ali manj cela. Pač obe malo pogledava ena drugi ali pa vsaka sebi skozi prste in furamo dalje. 
dretju, ker se moramo vsi prilagajat eni razvajani smrklji. To da jo imam rada sem ji že miljonkrat povedala in ji tud pokazala, ampak njej to nič ne pomeni, pri njej velja samo materializem, če ji kaj daš polj neki veljaš. 
