ronja
|
IZVIRNO SPOROČILO: Klarissa kaj naredite? Naredite na koncu same, ker vam gre tako na živce, da ne morete več čakat? počakate, da se gospod spomni in pač npr. hodite okoli?? Včasih prvo, včasih drugo, kar je zdaj malo težje (visoka , pa glede na to, da me vse dol tišči, ne bi rada kaj preveč izzivala prezgodnjega poroda, ga že itak čisto dovolj...), včasih, ko mi je pa res že vsega dovolj in mi je res hudo, se pa kar zjokam... V tem primeru se včasih sama pomirim in ugotovim, da tudi jaz malo pretiravam, včasih pa (če me on vidi), pa ugotovi, da mi očitno pa to res veliko pomeni... Fantom se mi zdi, da ni tak problem okoli hodit. Me bi mele vse lepo zrihtano, praktično za pospravit in enostavno za živet... Oni bi pa enostavno živeli... Prav je verjetno nekje vmes... Čeprav je res smotano okoli hodit in se spotikat in čakat, kdaj bomo že nekaj zrihtali vsaj približno dokončno... Tudi je drugače, če si ves čas doma ali če hodiš v službo: tistemu, ki je ves čas doma, grejo vse nezrihtane stvari logično bolj na živce... Tistemu, ki je pa v službi in pride domov za par urc na dan + spanje, pa se seveda ne zdi nič hudega, če ni štekerja, luči, če ni omare, če so škatle tu in tam, če je vse naloženo... Ker pač tega ne gleda ves čas in se mu tudi ni treba ves čas prilagajat tem zadevam... Evo, zdajle se umikam eni škatli, kjer so not stvari za , ki bi jo naj dragi nesel v klet, dokler ne zrihtamo sobe... No, tu je že dober teden... V normalnih okoliščinah bi jo sama nesla dol, zdaj si je pa res ne upam - so 3 štuki in dobim popadke že brez škatle v rokah, vsakič ko grem po stopnicah... On je, sem prepričana, že davno pozabil, da ta škatla tu stoji, je ne vidi, ga ne moti... Bo potem sproti, ko bo kaj drugega nesel v klet... Pač drugače razmišljajo in njim se to res ne zdi nič hudega, čez škatlo stopit... se nam pa to zdi zoprno... drugačno gledišče, pač, kaj češ... No, za škatlo mu ne bom morila, me pa zdaj malo stiska, ker sem dobre 3 tedne pred PDPjem, že lep čas se mi dogaja (popadki, trebušček se je spustil,...), tako da ne vem, če bo slučajno kaj prej, mislim, bi bilo fino računat tudi na to varianto, čeprav verjetno ne bo, vseeno bi bila bolj mirna, če bi imela zrihtano sobico zanjo, postavljeno posteljico, take stvari, ki so hrupne, ko jih delaš, skratka... Saj ne vse v detajle, ampak vsaj zidarska dela . Ker ko je tu, težko šraufaš gor omare, se mi zdi... Morojev refleks po moje dela 100/h... Pa bi ji to rada prihranila... In prve dni tudi ne bova mogli bit po par ur na sprehodu, ne ona ne jaz, verjetno... Tak da ne pride v poštev, da bi naju pa ven polifrali, da zrihtajo... Njemu se pa kar nič ne mudi... Ja, saj bom, jutri, ta petek, naslednji, hehe... Saj verjetno veš, kako to gre Pa tega res ne morem sama počet (treba je izolirat stene, ker pozimi res močno skoznje piha in bi se nama lahko kar ornk prehladila)... Tak da - nimam pametnega nasveta... Včasih jih je dobro vprašat, zakaj tako odlašajo, včasih je kak razlog zadaj, včasih se jim pa samo ne da ... Če najdeš čarobno formulo, jo definitivno napiši, glede na št. strani nisem edina, ki jo čaka
|