Pikabu
|
Lep pozdrav.
Ne boste verjele, danes sem šele sedaj prižgala računalnik. Izkoristili smo sonce 100%. Zjutraj smo vsi zelo dolgo spali, prav ustrašila sem se, da mi z Emo kaj narobe, da ni nič klicala, pa pridem k njej v sobo in pravi, da se je tudi ravnokar zbudila in da me ni še nič klicala. Potem pa standarno zjutraj, ker sta bila spet oba naekrat zbujena in takoj, ko je Eme pojedla, smo šli ven. Dopoldne smo bili zunaj okoli dve uri, ves čas smo hodili. Potem smo prišli nazaj domov, smo na hitro vsi malo pojedli, no, Maks je kar konkretno jedel, midve z Emo pa sva samo malo prigirznili in spet takoj nazaj ven. Najprej smo bili malo za hišo, Maks v vozičku, jaz na klopci, EMa je pa risala s kredo, potem je prišla moja prijateljica in smo šli skupaj na sprehod in smo spet hodili dobri dve uri. Ko smo prišli domov, je sonce že šlo. Potem sta bila pa oba lačna. Maks je bil v vozički še toliko časa tiho, da sem EMi na hitro pripravila instant pire krompir, pa rdečo peso za zraven, potem je pa Maks začel hudo protestirati. In zdaj, da vidite to sceno. Držim Maksa v naročju in ga dojim, z drugo roko pa nosim Emi v usta. Potem se je Maks toliko najedel, da sem ga lahko odložila in sem Emo do konca normalno nahranila. Ker je bila ura že okoli petih popoldne, Ema pa še ni nič spala, sem se odločila, da danes sploh ne bo šla spat, ampak jo bova zvečer dala prej, kar mi je itak prišlo prav, ker je šel možek na pevske vaje. Tako Ema zdaj že en lep čas spi, Maks pa drema poleg mene in se na vsake toliko časa pritoži, ker mu pade duda ven. Še njega počakam, da se greva dojit, potem pa oba spat. Utrujenost je velika, sreča in zadovoljstvo pa neskončno.
Uf, amoazona, hvala za kompliment. Se kar malo bojim, kdaj mi bo zmanjkalo te energije, pa kdaj mi bo počilo, da ne bom mogla več. Upam, da se to ne zgodi, nikoli pa ne veš, trenutno res uživam v vsem, kar se mi dogaja in mi ni težko. Verjetno je vplivalo tudi to, da sem se psihično že prej malo pripravljala, da ne bo lahko. Večkrat sem brala tukaj na forumih, kako so punce jamrale, da je težko z dvema, pa tudi prijateljice, ki imajo po dva, so mi vedno govorile, kako je naporno, pa so vse imele kakšne babice, da so jim pomagale ali pa večjega dopoldne v vrtcu. Jaz sem ves čas vedela, da bom za vse sama, kjer njegovi starši so 20 minut stran od nas, moji 45 in ni šans, da bi ves čas imela koga. Če je potrebno gre Ema k njegovim v varstvo, ampak če ni nujno, jo imam raje doma, da smo skupaj. Tako sem si že prej pri sebi govorila, da moram predvsem vedno ohraniti mirno glavo, nisem pa dosti razmišljala, kako bo in kaj bom delala, kako bom reagirala, predvsem sem si vedno govorila, da se bom sproti prilagajala situaciji. tako je bilo naprimer danes: oba lačna, kateremu naj dam prednost. Za Emo je bilo pripravljeno in bi se ohladilo, če bi Maksa šla prej podojit, pa tudi sicer je zelo potrpežljiva in se mi zdi, da mora kdaj tudi ona imeti prednost, Maks je imel tak protest, da niti duda ni več pomagala, pa sem oba naekrat. Res se ne obremenjujem naprej, kako in kaj, sproti se odločam. Pa zdaj je super, ker je tako lepo vreme, da smo lahko tako veliko zunaj. Me kar malo skrbi, kaj bo, ko bo dež, pa slabo vreme. Drugače, pa da ne boste mislile, da imam pospravljeno. Danes je kuhinja taka, kot da bi bomba padla noter. Pa se ne sekiram. Glede pospravljanja nisem najbolj pridna, zvečer naredim na hitro, da vsaj malo lepše zgleda, če možek odpelje otroke, naredim še kaj več (to bo ob sobotah, do sedaj pri obeh še ni bilo, pri Emi je bilo tako, da je šel sam ven z njo, da sem lahko pospravljala), sicer imam pa res srečo, da mi tudi mož veliko pomaga. on je pa res zlat in brez njega ne bi zmogla. Kaos tudi pri nas dostikrat vlada, pa ga nekako odpravimo. Imam pa ves čas tudi to pred očmi, da sem na porodniški zaradi otroka in ne zaradi pospravljanja in če je tako lepo vreme, kot je bilo danes, nimam niti malo slabe vesti, da je v kuhinji bomba, ker smo bili cel dan zunaj. Jo imam bolj zaradi tega, ker sedaj tukaj gor visim, namesto, da bi šla pospravit. Ampak danes sem res utrujena, jutri bom imela več zagona tudi za to.
Spanje na trebuhu: poskušam, pa me navadno tudi začnejo joškice tiščat in potem ne gre. Mi je pa super, ker se sedaj tako brez težav premetavam po postelji. 
Beki, dobrodošla med nami. Veselo čvekanje.
mis: položaj za kupčke: prijeli smo jo prav tako, kot da bi jo dali sedet, s tem, da moraš pač zelo paziti na glavico, jo tudi lahko kar daš sedet na previjalno ali na mizo, s tem, da jo pač fino podpreš, ker še ne more in ne zna sedeti. Potem pa zgornji del telesa prepogibaš naprej, tako da stisneš trebušček in navadno otrok zelo hitro podre kupček. Mož ji ga je pa podiral tako, da se je vsedel na sedežno, da je imel noge tudi gor, noge pokrčene in je Emo naslonil na svoje noge, da je v bistvu sedela, potem je pa tudi prepogibal tako naprej, da je stisnil trebušček. Če ti še ne bo jasno, ga bom prosila, da slikava zdaj Maksa, pa jih bo dala gor. Smo pa pri Maksu tudi že poskusili, ker čez dan se dojiva sede in ne poliva in je tudi pri njem boljše.
Punce, vse omenjate podobne težave. Saj se tudi pri nas vse to dogaja. Poskrbite zase, da boste spočite. Meni je najhuje, če moram čez noč jaz bedeti z njim, če se mu ne spi. ko je bil še mož doma, je noči imel kar on čez. Čez dan mi ni bil problem, noč pa.... raje ne pomislim. Zdaj moža sicer pustim, ker mora zjutraj v službo, ampak če je kdaj prehudo, vseeno vskoči. Pri Maksu na srečo ni treba, Ema je bila čez noči hujša. Tudi pri nama v postelji ni hotela ležati, Maks je zadoovoljen, samo da je lahko pri nama, če tudi jaz zaspim zraven. Pa res skušajte ohraniti čim bolj mirno glavo pri vsem. Še vedno pa najbolj od vsega zagovarjam, ven z njimi. Jaz sem Emo enkrat že precej pozno zvečer, pozimi, v snegu, napravila, v voziček in ven. Sva prišli samo do prvega križišča (je le par metrov) in je spala in je bilo potem vse v redu, prej se pa ni in ni umirila. Če le imate možnost, pojdite ven. Aja, pa še ena fora je pri nas pri obema palila, napa v kuhinji. To je pa mož ugotovil, da če je prižgal napo, da se je že Ema umirila, Maks sedaj pa tudi.
Gaya, mi smo sedaj res veliko na terenu, se bomo kaj zmenile, da se dobimo. Veš, saj če bi mi popiskala, te najbrž ne bi videla. čeprav imam očala gor, slabo vidim. Glede bradavic se mi pa zdi, da je le predolgo pristavljena. Fino si maži z lanolinom, upam, da bo pomagalo.
Mamica, jaz imam isti problem z velikostjo. Eno imam tudi manjšo in se mi zdi, da se v njej naredi manj mleka, ker je Maks po tisti strani tudi prej lačen.
Zdaj se pa že naš Maksi oglaša, še tole popravim, pa "sfriziram", pa upam, da mi vsega na zbriše in gremo spat.
Uživajte, pa vsem želim lep vikend.
|
Natisni
Mogoče bi jim morala dati kaki nasvet, ker vidim da res obvladaš delo ki ga opravljaš
Joj nevem kaj mi je, mogoče podzavestno ali kaj. Mogoče bi se mogla kar vležti in nič razmišljati
, sem se jaz odločila, da zdej je pa samo še 14 dni do PDPja in da bo kar bo
, kaj moram vse namešat (hrano), da imam potem take probleme!! 
! 
, pa 4 naenkrat smo rojevale in se ji je ful mudilo!! 
je bila presenetljivo visoko in sta se mi potem še dve sestri na trebuh vrgli
ČASTNA OKTOBERKA 
................................................ŠE ČAKAMO!!!!! 
že lahko 
za najboljšo cimro kar sem jih imela. Hvala tudi za slovnično obrazložitev uporabe imena. 
.
