Anonimen
|
Polsestra mojega bivšega moža je po desetih letih zakona in dveh otrocih ugotovila, da je lezbijka, in se je začela na skrivaj sestajati z žensko. Ko ju je njen mož dobil, je komaj preživel šok in je zahteval ločitev in skrbništvo. Na sodišču je ona vse zanikala, pa ljubica tudi. Trdili sta, da sta samo prijateljici, in da je njen mož tisti izprijenec, ki v njiju vidi lezbijki, ker je to pač njegova fantazija. Drugih prič pa tako ali tako ni bilo. In so verjeli njima, saj je splošno znano, da sta dve ženski v paru najpogostejša moška spolna fantazija. In ker imeti prijateljico ni protizakonito, sta otroka ostala njej. Njega so označili za spolnega iztirjenca, ona pa ga je istočasno še obtožila, da je alkoholik, ker je vsak dan po službi spil enega Radlerja. Na sodišču jim je zaman dokazoval, da ni alkoholik, saj drugače ne bi mogel biti že dvajset let poklicni šofer brez ene same črne pike v svoji karieri. Vse, kar je dobil, sta bili dve preživnini v skupnem znesku 55.000 SIT in vsak drugi vikend z otrokoma. In ko se je ona po ločitvi skupaj z otrokoma odselila k ljubici, se je pa šele začelo. Takrat sta bila otroka prvič priča temu, kakšen je njun odnos. Ženski sta se prepirali, kričali ena na drugo, se obmetavali s krožniki, polnimi špagetov, bili na smrt ljubosumni in na koncu vse uredili vodoravno. V prisotnosti otrok, ki sta ju naplahtali, da prijateljice pač spijo v isti postelji in da se pod odejo ne dogaja nič. Da se stiskata zato, ker ju zebe. V skromnem najemniškem stanovanju, ki sta si ga lahko privoščili, pa je bila ena sama postelja. Na kateri sta spali onidve. Otrokoma sta s kosovnega materiala prinesli jogi in sta spala na tleh. Večino časa sta se ukvarjali ena z drugo in z njunimi lastnimi problemi, otroka pa sta komaj čakala, da pride tisti drugi vieknd, ko bosta lahko šla k očetu, kjer bosta spala v svojih starih posteljah, na toplem, v očkovem objemu, in komaj sta čakala, da bosta vsaj enkrat na 14 dni jedla pošteno hrano. On je bil nad sodiščem popolnoma razočaran in ni vložil ponovne tožbe, saj sta bila otroka takrat še premajhna za pričanje. Bil je dovolj pameten, da je izpolnjeval svoje sodne določene obveznosti (in še veliko preko tega) in počakal, da zrasteta. Otroka nista neumna - hitro sta ugotovila, pri komu jima je lepše: pri mami, ki ima ljubico, zagotovo ne. Temveč pri očku, ki je zdaj samski in ima čas samo za njiju. Danes sta stara 12 let in 9 let. Čez leto dni gredo na sodišče, kolikor jaz vem. Otroka bosta pričala v kompletu in zahtevala, da gresta k očku. Ker ju je sram, da sošolci vidijo, kako se njuna mama pred šolo ob slovesu poslovi od ženske s poljubom. Ker ju sošolci zafrkavajo, da imata dve mami. Ker v tej starosti otroci že zelo dobro vedo, kaj je lezbijka in kaj gay. In ker se onidve z njima ne ukvarjata, temveč ju imata samo za izsiljevanje očeta in zaradi preživnine. No, to je resnična zgodba samo mimogrede... S katero hočem povedati, da nisem proti istospolnim zvezam, sem pa proti temu, da imata istospolna partnerja otroka... Biološkega ali posvojenega... Dopuščam svetle izjeme, kakor vedno, ampak v osnovi sem pa proti.
|