Gina
|
Ja pa sem razmišljala tako že kot otrok. Ne v 1. razredu oš, ampak v 5. sem pa čisto brez debate. Doživljala sem okolico kot nekaj nasilnega že od malega. Pa ne da bi okolica meni kaj posebnega hotela, ampak je hotela točno toliko, kot od vsakega povprečnega otroka. Ravno enako mnogo zlobe in lepega in stresnega kot povprečen otrok tistega časa sem doživljala najbrž. Je pa res, da so meni starši pripovedovali vse to, kar pišem o razmišljanjih zgoraj. Mogoče na bolj simpl način, ampak je ostalo v meni. Ne poznam pa niti enega samega otroka iz tistega časa, ki bi mu to isto pripovedovali, kot so meni. Še dandanes so redki, ki zmorajo tako živeti ali pač samo razmišljati in še bolj redki, ki to otroku na tak način posredujejo. Ampak če se je mene prijelo, kar so mi govorili in kakor so delovali, zakaj se ne bi vaših otrok, pod pogojem, da bi ve bile sposobne tako živeti?? Pa saj niso vaši otroci nič bolj neumni, kot sem bila jaz, zakaj ne bi bili sposobni manj zakompleksano funkcionirat??????
Tukaj smo spet ne tistem, kar sem že pisala, mika, in česar nisi razumela najbrž, kaj sem sploh hotela povedat. Jasno da je fajn, če učiš otroke, da se ne zmerjajo, da se znajo vživljat v druge, da privoščijo dobro (to so tudi mene učili in jaz svoje otroke, ampak to po moje večina staršev itak dela)....ampak to ni vse. Nikoli in pod nobenim pogojem ne boš mogla spremenit vsega sveta. IN kaj se bo potem zgodilo, ker nekdo bo pa vendarle grdobije zganjal tebi ali tvojemu otroku?? A potem bo pa ves svet kriv, da si ti ali tvoj otrok zagrenjena? Oz boš zahtevala, da se mora tisti drugi, ki je sicer morda v resnici hudoben, spremeniti, če boš hotela živeti svojo srečo, če ne boš hotela biti zamorjena zaradi njega ali pa tvoj otrok?? Nikoli ne moreš nekoga **** spremenit. Lahko spremeniš samo sebe in svoje gledanje na svet, da si kljub temu, da nekdo drugače razmišlja neprizadeta. In če znaš svoje misli pravilno usmerjat, potem jih bo znal tudi tvoj otrok. Če pa jih sam ne znaš, bo pa posledično tudi otrok "trpel". Torej smo spet tam, ko rečejo: ubog otrok. V resnici smo pa sami krivi, ker bedarije meljemo v svojih glavah o "krivicah", ki se nam godijo.
A ti povem še en primer. Imam deklico, ki ni bele barve. Otroci pri nas v soseščini sploh ne vem, če so že videli bolj blizu koga podobnega. Pa se zgodi, da kažejo s prstom in rečejo, poglej, črnka. Deklica je čist fertik, ker to je grozno, obupno in totalna žalitev.... Ni se sprejela kot nekaj drugačnega, lepega, fajnga. Kdo ima zdaj problem? A boš spremenila vse slo. otroke, ki od presenečenja kažejo s prstom, ali boš prej spremenila deklico, da bo videla sebe kot ok, super in fejst punco, ki bo rekle: ja, res sem črnka, in vesela sem, ker sem taka. Kdaj jim bo bolj zaprla usta, če se bo naučila tako reagirat, kot sem rekla, ali če bo doma jokala, kolk se ji krivica godi? A razumeš, o čem govorim? Meni so vedno povedali, kako naj reagiram, kaj naj si mislim, če kdo bolane stresa. Bojim se pa, da večina staršev tega ne zna. Lahko otrok razvije svoje zdravo razmišljanje, če mu nekajkrat pokažeš, na kakšen način se to dela.(to je tako, kot vsako reč, še slikarji so stoletja preslikavali slike v luvru, da so se naučili res na nivoju slikat, a ne, pa da so lahko razvili posledično tudi svojo ustvarjalnost). Če pa rečeš, ljudje so zlobni, potrpi, tiho bodi, pa bodo nehali... ali pa če rečeš, ljudje so packi, nahruli jih, stepi se, zahtevaj, da se spremenijo...pa nisi nič rešil.
V prvi vrsti pa gre za to, da omogočiš otroku živeti zadovoljno življenje, s čim manj kompleksi, a ne. Potem se ti ne bo zdel nič bogi. Ker vsak rešen problem v njegovem življenju pomeni lažje premagovanje naslednjih problemov in bolj zdravo in jasno razmišljanje. Saj to pa je cilj, a ne?!
Aja, kar se tiče življenja otroka z enim od staršev, tjazy. Saj pravim, da ti dam prav, da ni to isto, kot če ima tako mamo kot očeta, vendar....včasih pač ne gre. Moj pravi, da se strinja s tvojo ugotovitvijo. Živel je samo z mamo.
In tudi nobenega homoseksualca ne boš na silo spremenil. Zagovarjam tezo, da čim te nekaj strašno moti, da te tisto slej ko prej najde v življenju. Zakaj te to tolk moti, al pa cigareti? Ne vem, v bistvu jaz zelo težko razumem neko žensko, da rabi žensko energijo, ali kadilca, da ga ne moti zasvojenost....ampak to ne pomeni, da me kateri od teh dvojih motijo, ali da se ukvarjam s tem sploh. Razčistila sem s tem, ne rabim nič od tega in to je to. Če te nekaj moti, tega v sebi nisi sprejel. Kaj češ, v vsakem od nas je tudi zasvojenec in homo...nekje globoko smo ga zakopali morda, pa vendarle.... NO, saj vem da boš rekel, da imaš nekaj samo proti nenaravnosti...kaj pa vem. A potem je človek nenaraven, če se rodi npr. s tremi nogami? A si nenaraven, če se ti celice nepravilno delijo, pa dobiš raka? A si nenaraven, če hodiš oblečen po mestu, saj so vendarle vse živali nage? A si nenaraven, če skrbiš za svoje mladiče, saj pol živalskih samcev ali še več, tega ne počne? Če tako obrnem, ni nič na svetu naravnega, a ne? Niti dve ženski, niti polivinil vrečka, niti jaz nisem, ker nosim očala - vidiš, sem preveč v sferah, ha ha... Ok, bom nehala. Vseeno mi je. Zaradi mene lahko imata otroka, al pa ne. Najbolj fajn od vsega je to, ker sploh ni treba, da se zato kdo sekira.
|
Natisni
In tuki zal tudi vzgoja za moje pojme ne more dost pomagat.. Ker druzba je se vedno mocnejsa. 
! Kje pa piše, da v istospolni zvezi ni kreganja in podobnega? Lepo te prosim... 
