Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
ker delam na oNkološkem sem zvedla grozno novico takoj zjutraj. naši zdarvniki so bili zaprepadeni, v šoku. a bolezen je bila tako pozno odkrita in tako hitro se je širila, da ji ni bilo pomoči. ne vem, če bi bilo bolje nerediti splav in se zdraviti. ne vem. bila je pa to njena odločitev. grozne stvari se dogajajo.
Ja, ženska... Pa kako moreš, no... Kot zdravstveni delavec si vendar zavezana k molčečnosti... Pa saj to ni res
Punce... tokrat Vas ponovno prosim, da pomagate, kolikor lahko in s čimerkoli lahko...
Naša Barbara ni za sabo pustila samo malega Blažka in moža, temveč še dva otroka. Živeli so v stari hiši, kjer so, predvsem zaradi malega Blaža, začeli urejati centralno kurjavo. Zdaj, ko je Blažek toliko prezgodaj rojen in v inkubatorju, jo bo potreboval še toliko bolj. Barbara je bila edina zaposlena, mož pa je bil brez službe. Sedaj mu ne preostane drugega kot to, da porodniško vzame on in prejema starševski dodatek. Postal je očka samohranilec treh otrok.
Če samo za trenutek pomislite, koliko potrebujejo trije otroci, še največ pa naš mali Blažek, potem sem prepričana, da boste po svojih željah in močeh materialno in finančno pomagale tudi njemu. Kakor ste naši Ajšiki in našemu Marcelčku.
Hudo mi je za Barbaro, hudo mi je za njenega moža, hudo mi je za njene otroke... In zato enostavno ne morem spregledati, kaj se dogaja... in čeprav sem sama z denarjem tako v riti (se opravičujem za izraz), da je kar hudo, bom kljub temu od tiste malenkosti, ki jo še premorem, nakazala oz. poslala simboličnega tisočaka... Več res ne morem... vsaj trenutno ne... Bom pa zagotovo kasneje, saj bodo pomoč potrebovali še nekaj časa...
Punce, prosim, ne spreglejte tega. Naslov dobite pri Teji N ali pri meni.
< Sporočilo je popravil Kerensa -- 30.8.2006 4:36:41 >
RE: Naše Barbare ni več - pomagajmo 30.8.2006 8:23:32
bobek05
Jaz bi tudi prosila za naslov...
Vedno znova me presune kako kruto je življenje. Sploh si ne znam predstavljat kaj zdaj doživlja očka ter otroka... Upam, da ima vsaj kakšne sorodnike ali dobre prijatelje, ki mu lahko nudijo čustveno podporo.