violinski
|
Dober večer še jaz! Začnem, kjer sem končala - pri posteljah. Lana ima še vedno obvezno varovalo. Naše ni kratko, ki bi bilo samo po sredini postelje, ampak precej dolgo (fraj ima ene 20cm zgoraj pri glavi in ene 40cm spodaj, kjer leze na posteljo in z nje). Ko smo pri mojih v KP spi na tisti postelji z dodatnim izvlečnim jogijem, vendar se ponoči obvezno vsaj enkrat prekotali iz zgornje postelje na spodnjo in potem na spodnji spi (obložena s petimi blazinami, ki so tam, da ne bi trdo padla), včasih pa se potem še iz ta spodnje skotali - pol se pa zbudi in joka, seveda. Ona neverjetno nemirno spi in se obrne okrog parkrat na noč. Poleg tega ni nikoli pokrita (dobi skoraj živčni zlom, če jo pokrijem), tako je ne morem zavarovati niti z zataknjenim koutrom in Aljoša je popolnoma enak. On je pa še strasten plezalec in je čisto fino, da ima okrog sebe še vedno relativno visoko ograjico. Ko on rine npr. na kavč, rine tja samo in izključno zato, da bo potem lahko splezal dol z njega in spet nazaj gor. In na trip trap stolček tudi in na gugalnik tudi (poskuša se gugati stoje) in tako dalje in tako naprej. Enkrat (saj sem že povedala) mi je skrivaj splezal na zgornji pograd, do česar običajno nima dostopa, ker so stopničke za gor zakrite tako, da so vrata od sobe odprta (in zataknjena, da jih sam ne more zapreti). Jessy, vnetja spodnjih nadstropij po jemanju antibiotika - kateregakoli antibiotika - so zelo običajna, to piše tudi v vseh navodilih od antibiotikov, da je treba biti pozoren, saj antibiotiki spremenijo pH vrednosti v tistem okolju in se takrat razbohotijo take bakterijice, ki so sicer vedno tam, ampak jim pravilna pH ne dovoljuje razvijanja. Ni Amoksiklav sam po sebi nič kriv, razen tega, da je pač antibiotik. Stvar je v tem, da kadar je RES potreben antibiotik, naredi toliko dobrega, da je mimoidoča škoda čisto postranskega pomena, ker jo je mogoče omejiti. Seveda, govorim o teh manjših stranskih učinkih. Tudi jaz sem bila čisto paf, ko se mi je ob predzadnji angini (moje angine so vedno gnojne in s tem bakterijskega izvora) pojavila reakcija na Ospen - bezgavka, ki je bila bolj vneta, mi je z zunanje strani popolnoma otrdela. To se mi prej ni nikoli zgodilo in tudi otrdelost je po enem dnevu minila. Petri, mi smo Aljošo dali spat v sobo z Lano, ko nam je ostalo le še eno nočno dojenje in še takrat se je potem v enem tednu tudi to prekinilo. Praktično je začel spati pri njej, ko je že imel ritem in ritual vedno enakočasnega večernega uspavanja (tako da sta hodila spat skupaj). Predtem sta bila ločena, ker je on spal pri naju. Od takrat pa oba precej dobro spita. Kar se tiče darila je pa tako, kot pravi miševi. Mi smo bili pozorni na to, na kaj Lana 'pada'. Seveda so tu vedno aktualne igrače, ampak njena velika ljubezen so bili dežniki. In ker je imela za v vrtec že Samsonitov nahrbtniček pikapolonico, ji je Aljoša prinesel dežniček v isti barvni kombinaciji oz. motivu. Petri, Kety, ne preveč razmišljat o tem, kako bo z logistiko, ko bo čas za odhod v porodnišnico. Važno je, da imate vnaprej pripravljene scenarije (ki se bodo itak sproti podrli, pa vseeno), in to za več različnih primerov - in o teh scenarijih obvestite VSE morebitne vpletene in tudi tiste, ki niso, pa bi radi bili. Jaz sem imela na dežuranju mojo sestro, ne glede na čas v dnevu, ko bi se vse začelo, ker je ona pač samozaposlena in dela doma in sem vedela, da lahko kadarkoli za pol ure prekine in pride po Lano. No, nazadnje se je zgodilo tako, da so me popadki zbudili zjutraj ob 9h, ko je bil mož v službi, Lana pa v vrtcu, sestra pa čisto slučajno v LJ. Tako sta šla skupaj v vrtec ponjo, česar se je Lana izjemno veselila (ima zelo zelo rada mojo sestro in njeno družino), sestra pa jo je odpeljala potem s sabo na Vrhniko, kjer je Lana ostala samo do večera, ko je ponjo prišel moj mož. POMEMBNO JE, da otroka pred tem na vse to pripravite: vse jim po resnici povejte, kdo bo prišel po njih in zakaj in kako bo lepo, ko bo mamica prišla spet nazaj z dojenčkom. Res je pomembno, da otroku vse zaupate, tako bo tudi on vedno zaupal vam in bo dosti bolj miren, ko bo vedel, kako približno se bodo odvijale stvari. Tudi, če se vam bo zdelo, da ne bo razumel vsega, kar mu boste povedale, v resnici bo. Razumel bo po svoje. Kar je več kot dovolj dobro. Izbira o tem, ali vas bo prvi otrok obiskal v porodnišnici, ali ne, je popolnoma vaša. Jaz sem želela, da Lana vidi dojenčka, da ve, da bo prišel z mano domov in da ga spozna na 'nevtralnem ozemlju' in sem videla, da je bilo prav, da sem to naredila. Verjamem, da je s svojo navzočnostjo malo obremenila druge porodnice v sobi (za kar sem se ti, Tia, že opravičila, pa vseeno, se opravičujem še enkrat), vendar je bilo meni pomembno, da je z dojenčkom ne kar naenkrat presenetimo tam, kjer je bilo njeno kraljestvo, da brez najave vstopi v njeno okolje in v njen dom. Sjug, prav hudo mi je, ko berem, da imate spet težave s pljuči. Upam, da se uspete čimlažje prebiti skozi to. Pulmolog je pač specialist, moram pa reči, da ne vem, kakšne vse teste bo naredil, vem da so meni edinikrat, ko sem bila pri njemu naredili tudi rentgen, ko me je pa moj zdravnik ponovno napotil tja, pa nisem niti šla, ker so se moje težave z odhajanjem iz pubertete zelo zelo zmanjšale. Kety, upam, da boš kmalu spet polna energije in srečna nosečka brez slabosti, da boš lahko lepe urice delila s Timonom in s tvojim možem! Upam, da vas nisem zamorila s svojim pisanjem in da imate dovolj prostega časa, da me preberete Lahko noč!!
|