Skaana
|
sem se nasmejala norčijam fipijinega sončka. Fipi: naša je skorajda identična in ... preberi kakšno kaskaderko ima modrooka . Tako da, še dobro da so zdravi. Otročki morajo bit takšni - učijo se. Seveda s preizkušanjem - na žalost tud živčkov staršev . Voda???? Mal prej sem jo komajda cvilečo odvlekla od velike luže v katero je metala storže od bližnjega bora. In za nameček jih je še posula z okolskim blatom. Večja packarija je, bolj uživa. Stopnice? Višje ko so, boljše je. In če še ni ograje, je veselje še toliko večje . Tudi počaka pri prvi stopnici - tako na vrhu kot tudi spodaj. Da jo vidim, potem pa šibaaaaaajjjjj. Men pa , ko jo gledam. Pa na topogan, uh to je šele pesem. Spleza že ta visokega, z veliiiikimi luknjami vmes in potem se vrtiiiii na vrhu, se vstaja, kaže kako velika je. In na rit in dol. Doma si podstavi vse živo, da spleza na mizo, element . Skratka, sekunde je ni varno pustit same. Je pa res, da se ji na srečo še nikoli ni kaj resnega zgodilo. Trkam, trkam, trkam. Zna paziti na sebe, je dokaj previdna. Je pa res, da je zelo samostojna. Ona pa za razliko sploh nas ne rabi . Gre po svoje čisto med tujimi ljudmi in v tujem okolju. Niti ozre se ne, kje smo. Vprašanje, kaj je boljše. Potem pa šibam za njo ko tak . Če ji pa rečem ne ali pa počakaj - pa preklopi v tretjo. Opozorila bi te pa rada na nevarnost opeklin, če imaš malega na pultu ko kuhaš. Moja nečakinja si je hudo opekla rokico na plošči. V sekundi se je obrnala in položila roko gor. Nagaja pa vam zato, ker je tako zelo zabavno, ker odreagirate z jezo, cviljenjem... Veš kako dolgočasno je bit priden. Noben se ne ukvarja s tabo , vsi imajo enake obraze, vsi gledajo stran. Če si pa poreden, si pa ti glavni . Zanimiva logika, kajne? In vaš jo je pogruntal. Ko ne bo več nase gledal kot na središče vesolja, bo boljše. Zdaj pa je pač tako... In sprijazniti se moramo s tem. Naša Atena je zaspala, sma spet sami... Nedelja ni nedelja, če nismo skupaj vsi trije . Jaz pa imam dopuuuusssssstttttt. Po dooooolgem času pravega. Mi je še ves lanski ostal - mi v šolstvu mamo to ful zoprno (no, deset dni mi je itak propadlo, ker niso prenosljivi). Tako da me zdaj dobra dva meseca morajo pustiti poponoma pri miru. Dobim pa kr pikice od jeze, če mi kdo reče, da imam počitnice grrrrrrrr . Rainbow: bravo za mir v hiši . Ja, ja, Lent. Vedno sem si želela it - pa mi nikoli ni nekak zneslo . V jeseni pa se vseeno dobimo, prav? Kako fino bi tole izgledalo, sami marčki na kupu. Špacka: glede posteljice. Mi jo še imamo not, sam ravno gruntam, da bi vzela ven nekaj letev na strani, kjer se drži najine. Ker se mi tud ne zdi ravno varna zadeva več. Pravijo, da otrok lahko tud stopi na igrače, ki jih ima notri - in vaša to prav dobro že zna. Pa da si zloži stolp iz njih in evo plezalci... Tako da, ali igrače ve, ali pa jo naučit, kako se pride dol iz postelje in kavča. Mi smo našo to že kar zgodaj učili. Večkrat sem jo obrnila na trebuh, jo povlekla za nogice in ji govorila: Hočeš DOL? Tako se gre dol. In je kr hitro osvojila, zdaj pa je že prava mojstrica. Isto prestopa kakšne ovire. Je prav smešna, ko se takole obrača nad njo . Ahjoj ja, mi se tud jezimo nad izvajalci . Še zdaj nismo začeli z gradnjo , a to je doooolga zgodba. Čestitke za selitev, to pa ja . A bote imeli veliko kuhinjo? Katrin: ne bomo te pozabili . Upam, da se imate nadvse lepo. Bravo Kaja. Saj če je ta žeska bila prava, ziher ni zamerila. Otročki so pač takšni in prav je tako. Ko bi le še mi odrasli ne pozabljali na iskrenost. Morskadeklica: za diplomo. Sploh pri teh težavah in pri miceni alpinistki. Res vsaka ti čast . Vse ostalo je samo še farsa, ki jo pač moreš preživet. Pa srečno glede službe. Suzi: jaz bi te kr v spremenila ravno zato, ker si sama tako želim. Sam zdaj ni možno, ker gradimo, in ko bo hiška pripravljena, pa hop v akcijo . No, vsaj miislim, da bom mojga uspela prepričat v to. Zdaj pa res ne moremo, ker živimo pri mojih starših v dveh micenih sobicah. Bi pa res rada čimprej. Ker je za otročke super, če je čim manjša razlika. Po mojih opažanjih je tam štiri leta že prevelika . Se že ne morejo več igrati skupaj. Če pa je razlika večja, tam šest, sedem let je pa spet fino, sam nikoli pa ne bo bratec/sestrica dober partner pri igri . Ma ne vem, to je le moja teorija. In zna se zgoditi, da bo pri nas razlika ravno štiri leta. Ker prej pač ne bo šlo. No, razen če na strop prišravfamo še eno postlco . Aja, to vam še morem povedat, pol pa bežiiiim. Naša je začela ful pet. Že pred kakšnim tednom ji je ratalo zapet začetek pika poka, pika polonica. Sam te pesmice ne mara preveč. Zdaj pa zna zapet ringa ringa raja . Tčno ta del. Prav z melodijo vred. In na koncu ona reče kikiriki (no, v bistvu kikikiki). Mejčkajte se, tiste ki greste pa na , pa se načofajte, nažabajte in nasmejte za celo leto naprej. Lupčki za micene in pozdravčki za večje - od naju.
_____________________________
Mami, kdaj bo spet včasih?
|