|
RE: Avgustovke, kje ste 23.12.2005 21:55:11
|
|
|
|
violinski
|
Miševi, sožalje tudi od mene. Jaz nisem nič kaj čistila, tako in tako jutri dopoldne odrinemo k mojim v Koper. Smo te dni malo letali po Ljubljani, opravili nekaj malega nakupov. Letos bo veliko daril narejenih kar izpod mojih rok, tudi ko neham tu pisat, se bom lotila enega večjega dela. Pridne ste, da pečete, moj oče mi je danes že sporočil, da je spekel eno orehovo in eno pehtranovo potico. Jaz je nisem še nikoli. Najboljše, kar pride iz moje pečice je lasagna. Skladno s tem, da nas ne bo doma tudi nič ne bom pekla, bom pomagala mojim kaj narediti v ponedeljek, ker ima moj oče rojstni dan in bo verjetno spet euforičen (je tako kot majhni otroci). Panettone (dobesedni prevod bi bil 'kruhon') je tipično italjiansko pecivo. Prihaja iz Milana in je narejeno tako kot pri nas na Primorskem delamo pinco - sladek kruh. Testo je podobno tistemu za potico, mogoče malo bolj rahlo. V njem so običajno rozine in kandirano sadje. Pandoro (dobesedni prebod je 'zlati kruh') je pa zelo podobno pecivo, prihaja pa iz Verone. Od panettona se razlikuje po tem, da je testo veliko bolj masleno in da v njem ni nobenega sadnega dodatka. Običajno se ga samo potrese z mletim sladkorjem. Pa še zanimivost - pandoro je bolj kaloričen kot panettone. Vsak človek se odloči, kaj ima raje, jaz sem pa ta-pravi jedec in imam zelo rada kar oba Zadnja leta je zelo moderno, če se enega ali drugega polni s kakšno močno aromatično kremo, ki ji včasih dodajo tudi 'špirit' (Cointreau, šampanjc, marsala, ....). Če jih oblijejo s čokolado je pa to itak raj na zemlji . Sem se razpisala - o hrani se vedno znam. No, mi smo smrekico postavljali včeraj popoldne - na Lanino veselje. Dali smo jo na balkon, ki je zdaj tako poln, da ne morem niti perila več obešat tam. Vendar tudi na našo žalost. Lano je namreč zajela taka 'nagajiva euforija', da ni in ni mogla zaspati, potem, ko je končno zaspala, se je pa ob 23h spet zbudila in med smejanjem, kreganjem, jokom, in vsem, kar paše zraven, zaspala šele ob 1h zjutraj, vendar v naši postelji. In tako do jutra spala trdno trdno trdno, da se še ob 8h ni mogla predramiti, ko jo je mož peljal v vrtec. No, naslednji teden se bo pa lahko naspala, ko bomo vsi štirje doma. Aljoša se tudi prestraši čisto naključno ljudi - enkrat tega, drugič drugega. Pa to ni zato, ker jih ne vidi dovolj pogosto. Čisto tako, od njega je odvisno, kako bo tisti moment reagiral. Mogoče ti ljudje v tistem trenutku napačno 'dišijo'. V vozičku ga vozim v mehki zimski torbi z izvlečnimi trdimi stranicami in dnom, ki se popolnoma zapre (noter je pa plišasta) - imam voziček od ABC Design, Novus 4, in ta torba je prefektna za zimo in za prenašanje iz stanovanja do kleti (pa nazaj seveda tudi). To je za sprehode. Za v mesto je pa v avtu vedno Pliko P3, v tega pa položim Aljošo kar v lupinici. Itak so nakupovanja običajno krajša od sprehodov, tako da Aljoša ni predolgo v lupinici. Takrat je pa v kombinezonu, ampak imam vedno za vsak slučaj eno flis dekico s sabo. No, vam pustim malo, da tudi ve kaj napišete.
|
|
|