Anonimen
|
Pikapokica, kar se dojenja tiče :) meni se zdi to super. Pri nas je hranjen kakor kdaj. Kakšen dan mi je na 2 uri, kakšen dan na 3-4 ure, kakšen dan pa se celi dan kregava, da sploh kaj poje. Obupno je tole. Zadnje čase mi večkrat štrajka za kakšen dan (dojilna stavka) in jes umiram po obrokih, ker mi to predstavlja ogromen stres. Ravno včeraj zvečer se je odločil, da pač ne bo jedel. Histerija, ko sem ponudila (večkrat) ... na koncu sem ga uspavala in mu potem dala. Ponoči je jedel normalno 2x, zdaj zjutraj pa spet samo nekaj na pol. No, lačen mi ne deluje, ker nič ne joka .. očitno mu je dovolj oz pač ni lačen, ampak jaz tega enostavno ne sprejmem in se obremenjujem, ker ne želi jesti. Tako da menim, da je super, da ti tako pridno je! Nič se ne oziraj na druge :) .. meni jih veliko soli pamet, mož, mati,.... da zdaj bi otrok mogel jesti na 4ure. Ja mogoče, če bi bil na flaški, kjer bi vidla koliko je pojedel. Pri dojenju pa itak ne veš, lahko 1x poje ogromno in potem 2x po par kapljic. Meni dojenje ne predstavlja nič svetega .. mislm, ne me narobe razumet, hvaležna sem, ker mu lahko to dam, ker se polno dojiva že skoraj 6m, ampak je tako težko - psihično, sploh, ker ni ZIZOHOLIK in ima svoje muhe s tem, kdaj bi jedel normalno in kdaj se bi kregal. Problem je tudi v meni, ker se tako obremenjujem. Gledam na uro, kdaj je jedel, koliko je jedel,... Vsaj en obrok ima gosto hrano, ampak to ni pravi obrok. Dopoldne poje sadno kašo, po tem skoraj vedno tudi mleko. Komaj čakam, da bo v celoti na gosti hrani res :) Saša
|