Amour
|
IZVIRNO SPOROČILO: mimi_ka IZVIRNO SPOROČILO: pikapoka pika mimi_ka super za izpit, zdej pa še plusek pa si zmagala Hehe..ja res, to bi bilo pa skoraj že preveč kičasto Ma saj ta mesec res ne pričakijem dosti, pa tudi po pravici sploh ne bom razočarana, če ne bo, ker se bojim, da bo malo čudno izpadlo, če bom že takoj ko začnem v novi službi, kar noseča Mimi_ka, saj sem že večkrat rekla, da se običajno res zgodi takrat, ko najmanj pričakujemo. In ker je debata ravno o razvadah, moram spet pristaviti svoj piskrček. Jaz lani oktobra niti slučajno nisem računala, da lahko zanosim. Običajno z možem rada spijeva kakšno craft pivo (pa seveda tudi vino), zato sva se ravno vikend, ko se je v resnici vse zgodilo, mirno odpravila na pivo&burger fest :). Družba je bila fina, hrana odlična, tudi kak rare ali medium burger se je vmes znašel, craft piva za zdegustirat na litre ... Ker sicer nisva neka pivca, sem si na samem dogodku privoščila dve mali pivi (jaz), domov pa sva odnesla še kar nekaj ustekleničenega piva, ki sva ga pomalem degustirala še celih 14 dni ... si lahko predstavljate, kako debelo sem pogledala, ko sem točno 14 dni po pivo&burger festu zagledala dve črtici . Tudi kavi se nisem odrekla, res je nisem mogla piti kak mesec in pol zaradi hudih slabosti, a takoj ko mi je spet zadišala, sem jo začela ponovno piti. Itak imam pritisk v nižinah, tako da mi brez kave preživeti ni. In kot sem tu že večkrat napisala, ne vidim razloga, zakaj bi popolnoma spreminjali svoj življenjski stil, preden zanosimo. KOnec koncev si s tem ustvarjamo še večji pritisk in stres, kar pa ni dobro za samo zanositev. Priznam, da zdaj pogrešam, da si pri dobrem kosilu / večerji privoščim kozarec dobrega vina ali piva, zdaj se pač omejim na požirek ali dva sem ter tja. Sem zagovornik tega, da v nosečnosti omejimo ali prekinemo s svojimi slabimi razvadami, nikakor pa ne zagovarjam tega, da bi konstantno živela z omejitvami, samo zato ker si želim zanositi (razen če neka omejitev dejansko pomeni bistveno večjo možnost zanositve, seveda). KOnec koncev bom tudi, ko bom rodila, živela svoje življenje, saj dete ni moja last in ni pošteno ne do njega, mojega partnerja in mene, da naslednjih nekaj let v nulo podredim svoje življenje njemu, ko pa odide, pa ne bom znala niti dihati več ...
|