ronja
|
Po moje je pa to precej od staršev odvisno: mene so recimo moji tudi predšolsko pustili samo zunaj - na igrišču ali v gozdu, ni imel nihče nekega problema s tem. Mojadva sta bila bolj flema in sem imela res svobode, kolikor sem hotela, tudi v mestu:). Bratrancev niso pustili toliko samih, čeprav živijo na deželi (kar štekam, jaz tudi rajši vidim, kje so moji predšolski otroci...)
Sodelavke so živele original na vasi, se med študijem preselile v mesto (študentski dom) in potem šle nazaj na vas, z mislijo, da bojo otroci cele dni zunaj. In so bile razočarane, ker zdaj to ni čisto tako, ker seveda delajo vsaj do 16h, grejo po otroke v vrtec in preden se pripeljejo do te svoje hiške sredi narave, je ura pogosto blizu 18... Ker morajo it po otroke v vrtec, dajo dostikrat še šolarje blizu tega vrtca in tako noben otrok ne gre sam v šolo in vsi čakajo, da jih pridejo iskat...
LIli, kot otrok sem bila razočarana, ker so mi obljubili, kako mi bojo fantje vse razložili, kako vse vejo in jaz sem šla s taaaakimi učki takrat ven... Potem pa nič, tako razočaranje! Niso mi vedli nič povedat ali pokazat... Saj ne mislim, da bi morali vedet latinska imena, ampak da vejo, kje je kako gnezdo, recimo:) Vsaj to sem pa res pričakoval:D. In res se v vseh obiskih ne spomnim, da bi katerikoli bratranec ali njihov kolega enkrat samkrat plezal na drevo (pa so meli ful dobra drevesa za plezat, stari sadovnjak z nizkimi vejami - idealno!) Tako da ni glih tako, kot so mi opisovali... Mislila sem, da se bom lahko naučila raznih veščin (tudi boljše plezat po drevju), pa tega enostavno ni bilo. Pa v LJ. tudi lahko otroka spustiš samega na dvorišče, je isto kot na deželi;). Čega imaš ov hiši, je isto, če ga imajo bloki skup, pa tudi. Mene ni tam noben čuval.
, da v mestu ne mores otroka poslat samega v gozd, na selu pa lahko.
Zakaj?
smo pa celebdneve skakali po gozdu, lovili paglavce, dezevnike, gradili mesta ob potoku, blatni od uha do uha.... Lezli smo skozi kanale, padali v vodo, padali s cesenj ( starsi pol tega ne vejo)...
Tega tam ni bilo. In ko sem šla sama v gozd, se jim je to zdelo nepojemljivo, pa nisem bila več tako zelo mala... "pa kr sama?" Vsak me je to vprašal, meni pa nič jasno, ker mi je bilo to normalno... Edina taka reč, da smo sami delali, je bilo kuhanje kompota na dvorišču, pa še to sem bila jaz pobudnik:D. Niso vsi podeželjski otroci tako živeli, že včasih ne...
Hočem rečt, da danes niso otroci nikjer od zore do mraka v naravi, ker starši delajo, oni so pa v vrtcih/šolah, pa na aktivnostih... Pa ne glede na to, kje so doma. Je pa praktiš, če imaš vrt/dvorišče/... ker jih lahko pošlješ dol, pa delaš ti kaj drugega, to se čisto strinjam in sem že takoj napisala. Vendar 2 letnika ne pustiš samega tu ali tam... In si naistem:D. Ne, je ful praktično, če maš vrt, samo ni pa to pogoj.
V Slo. je kar par gozdnih vrtcev.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
čez vikende pa zopet kam odmahamo, pa nas ni doma.... 
torej se zunaj naveliča po desetih minutah...
