Dorotheia
|
Arčika, ja, saj sem tuhtala, pa je verjetno res nekdo samo kaj prodajal ali je kdo zvonil, ker je rabil vstopiti v blok. Sem res ubistvu šele 4 delovne dni na bolniški. No še 4 delovne dni in spet v službo. Računam vsaj na to. Itak se že dobro počutim in komaj čakam, da grem malo med folk. Drugače jutri popoldne dobim obisk, dopoldne bom pa malo pospravila in pekla, pa bo hitro spet minil dan. Jaz si res ne predstavljam, kako nekatere nosečke na vsak način hočejo biti na bolniški - ok, če je kaj resnega, to itak človek razume, ampak jaz jih kar nekaj takih poznam, da se ful šlepajo, pa jim sploh nič hudega ni, samo noseče so. Jaz pa tako rada hodim v službo, čeprav je zadnje tedne bilo kar naporno. In še bo - sploh jutranje vstajanje, pa če pride kak dan bolj gužva. Bom pač malo bolj pazila in počasi delala. Sem drugače vedno ful leteča in polna zanosa in energije in vedno v gibanju. Zdaj se bo pa res treba umiriti. Dojenček zahteva svoje. Saj pravim, da sem že ta teden hotela v službo nazaj, pa mi sestra ni dala termina za pregled, ki ga moram opraviti pred vrnitvijo v službo, češ da je ta teden še prezgodaj. No ja. Še malo. Arčika, čaj od koprive? A to trgovinski čaj (filtrske vrečke) ali kak drug? Pa se ga čisto normalno pripravi kot ostale čaje ali kaj posebno? Nisem še pila. Sem pa fest zaprta in je res nadležno. Pogrešam malo družbo mojega, sploh zdaj ko sem na bolniški, moj po cele dni dela, ker imajo norišnico v službi. In se res pozna. Komaj čakam vikend, bova spet malo več skupaj. Po naslednjem tednu pa tako ali tako upam, da se jim v službi malo umiri. Nič, počasi bo treba u mižule. Upam, da tole noč boljše prespim kot zadnjo, ker sem se nonstop zbujala in prekucevala iz boka na bok. Ko sem pa končno malo bolj trdno zaspala, sem pa čisto bedne sanje imela o tem, kako so mi noge otekle in so bile kot šunke. Hahaha. Noč!
|