|
RE: očka gara, mamica sama z otrokom doma 4.9.2013 22:32:27
|
|
|
|
ronja
|
Pri vseh je odvisno od dneva, tudi pri padrino je bilo - če ne bi bilo, se ne bi pri 3. otroku zmenila, da "tako ne gre več naprej" - očitno je bilo dovolj smilečih se dni . Vse imamo kdaj poln kufer vsega in drugič nam vse gre kot po maslu. To je normalno in temu se reče življenje;). Vseeno se pa splača pogledat, kaj se da spremenit, da bi šlo lažje, da bi bilo več tistih dobrih dni in manj slabih. Torej: če se da, da gresta kdaj z njim, pojdita. ni treba it na vsako službeno pot, lahko gresta pa na vsako 2. ali 3. In se boste videli precej več. če ne drugega, se vsaj vidva ne bosta pogrešala, čeprav bo dete že spalo (lahko pa ima drugačen urnik, da se bosta vseeno videla). Samo z enim malim otrokom se da prav lepo potovati, med potjo se mu lahko posvetiš, tako da navadno niti ni tečen in tudi ni tako drago za 1 dojenčka. Midve z malo sva šli z njim, ko se je enkrat ponudila priložnost. Res se nismo kaj dosti videli, res je bil urnik potovanja ubitačen, ampak malo smo pa se videli, sicer se ne bi pa nič in njemu je bilo veliko lažje, ker sva bili tam, midve sva se pa tudi fajn imeli ko sva lutali okoli:). Še enkrat bi naredila isto:). Lubi je imel precej službenih poti v tujini, ko se je prva rodila. V prvih 3 mesecih je bil več kot 1 mesec odsoten (plus tereni v Slo) in takrat je še nisva vlačila okoli, ker za take male ni zdravo, da so predolgo v avtu. Ampak takrat mi to ni bil nek problem, ker sem bila itak na porodniški in nisem imela drugih obveznosti; edino, ko sem delala 3 nadstropno poročno torto prijateljici z malo v slingu je bilo pa težko . Zdaj mi je hecno, takrat pa ne - to je čar časa:). ki ga včasih pozabimo in potem lahko napišemo bolj strupen post, kako smo pa me vse zmogle, pa nikoli jamrale;). Res si se hecno izrazila s tistim herojstvom in na take reči se hitro kaj zapne, ampak verjetno je Padrino hotela samo rečt, da se da zgurat in da večinoma pač moramo, ker ima bolj malo ljudi dovolj denarja že v štartu. Se pa strinjam s peteo in padrino, da je fajn pogledat, kaj lahko naredita, kako bi se lahko več videli. Naredi kompromis: pogovorita se o službi, on lahko začne iskat drugo službo ali se poizkuša zmenit v podjetju, da bi tele poti v tujino malo razdelili oz. da bi jih prevzel kdo drug (marsikdaj si kak samski človek želi it v tujino in bi z veseljem prevzel ta del), če se to le da. In vsake toliko pojdita z njim. Njemu bo veliko lažje, sploh če bo v tujini brezveze (včasih je prav trapasto brezveze, če se nič ne naučiš in vsi samo meglo mešajo), tebi bo zabavno spoznavat nove kraje, mala bo imela oba starša - win-win-win. Druga stvar pa je naše lastno zaznavanje resničnosti - ki je lahko zelo različno v isti situaciji: včasih se ti zdi, da si ves čas sama, pa je dragi v bistvu verliko doma, drugič pra ravno obratno. Sama sem vedno imela občutek, da je lubi veliko doma, saj vedno pride, čim lahko. Ampak ljudje, ki so gledali vse skup od zunaj, so videli čisto drugače: da ga zelo veliko ni - ker pač dostikrat ne more prit prej kot ob 22h in ker dostikrat gre pred 6to in ker je večinoma to v istem dnevu... Ko so mi enkrat punce tu gor napisale, da mojega pa veliko ni doma, kako mi to kaj znese? in mi je hkrati isto rekla soseda in še vzgojiteljici in ena mamica v vrtcu in še ena na igrišču, sem se zamislila, kako je naša psiha hecna. Najprej sem odreagirala v smislu: "kako, saj ej skoz tu?" potem smo se pogovarjale in sem ugotovila, da ja, saj je res objektivno tako kot pravijo:D. Hočem rečt, da če si utrujena, boš videla vse zelo težko in da ga nič ni, ko boš na spidu, se ti bo pa zdelo, da se mate super. Zato najdi to, kar tebe sprošča. če te tvoje obveznosti sproščajo, super. Če te ne, kakšno zamenjaj za nekaj, kar ti je bolj všeč. Najdi si prijateljice, to je neprecenljivo! Da imaš komu dat otroka za 5 minut, če moraš nekam nujno skočit. Me smo si s sosedami in nekaj mamami iz vrtca zelo blizu in si lahko zaupamo otroke v varstvo, kar je krasno, če je res neka kriza. Fino je pomagat komu in fino je, če veš, da ti bo kdo pomagal, če bo kriza. Pa ne rečt, da ni nikogar. NI treba, da je to točno taka in taka oseba, važno je samo, da se razumeta in da ji lahko zaupaš - da pa ne bi bilo nobene take osebe v bližini tvojega doma, pa tudi ni za računat, ne?;) Ni treba, da si dokazuješ, kako si močna in boš vse zmogla sama. To mi gre včasih rahlo na jetra pri vseh teh "super mamah", ki so vse same zmogle in zato nihče ne sme pojamrat, da mu je težko. Saj se da svašta - sama sem letos pakirala 3 male iz morja in jih vlačila po ladjah in potovala sama z njimi, kar se je vsem zdelo ultra čudno - pa sploh ni bilo neke panike - bili so bolj pridni kot če sva oba:). Vseeno pa to ne pomeni, da ne more bit eni mami z enim otrokom težko. Ko maš 3, jih imaš navadno že bolj pogruntane, hitreje vidiš, kdaj bo štala in jo prej prekineš, itd... Pri prvem se veliko staršev še malo uči (učimo se tuid pri 3., samo nekaj pa vseeno že vemo od prej;). Mela sem vse tri doma, dokler nisem morala nazaj v službo, pa moram priznat, da mi takrat ni bilo kaj strašno težko, smo se večinoma imeli prav fajn. Včasih pa se ven nisem videla. Vedno se mi je pa zdelo, da nisem naredila pol tega, kar sem hotela:D (ampak to je bilo tako že pred otroki:D). Da se svašta, ni pa vedno lahko. Koliko je dela z otroci navadno najboljše vejo tisti, ki jih nimajo, isto je s podiplomci, isto je s službo itd... Ljudje pač dostikrat mislijo, da je prav njim najtežje in so bili najbolj sposobni, da jim je ratalo. In pozabijo, da so ravno tako včasih pregoreli in jokali. Kaj se lahko ti naučiš iz tega? Da to mine . In da ko pogledaš nazaj, se ti ne zdi več tako hudo. premisli, kaj lahko spremenita, da ti bo lažje. Koliko mu pomeni ta služba, koliko se lahko drugače zmeni, koliko se ti lahko prilagodiš in potuješ z njim... Če on skensla 1/4 teh odhodov v tujino in ti greš z njim vsake 3., ko gre, bosta 2x več skupaj kot zdaj...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|