Anonimen
|
pozdravljene so ! spet malo zatišje tukaj gor, najbrž pridejo tudi takšni dnevi. tudi jaz že komaj čakam, da se bo začelo tapravo gnezdenje za otročka, za zdaj imam spominsko knjigo in obilo lepih misli in upov. zdaj pa razmišljam, da ne bi vprašala za spol - ok, če se bo glih videlo, super, če se pa ne bo - tudi prav. itak nobenemu ne bi povedala, ne spola, ne imena - to je delež nosečnosti, ki ga želiva le zase. meni se ti tedni tako vlečejo... saj vem, da bo konec septembra tu, in da bo vse super, potem pa februar pride, kot da bi mignil, a zdaj se mi takoooooo vlečeeeeeeeee... komaj čakam premike, vsake toliko se mi zazdi, da nekaj čutim, a ker je to bolj notri in spodaj, nisem prepričana. nekaj sosed me je že vprašalo, kdaj pride otroček - sicer imam bušija kot za 6. mesec, ampak to je želodec; otročiček je še bistveno prenizko, da bi se ga toliko videlo... tisti najbližji, ki vedno za našo izgubo lani, pa nič ne sprašujejo, še trudijo se, da me ne gledajo v trebuščka, kar jaz zelo cenim. povem pa počasi po morfologiji. sicer se mi grozno vrti in slabo mi je - ne glede na to, ali jem, ali stradam. edino, kar mi za nekaj časa omili težave je koenzim 10. smešno. jem pa, ker se bojim, da skup padem - nekajkrat je bilo že zelo blizu. Dorotheia - čestitke za brcike. lepo bodite, anonimna bb
|