ursonok
|
Živijo, danes je bil ultra naporen dan, sem čisto crknjena, moram malo potelovadit, da se sprostim, naprej pa samo "najnujnejše": Tija01 veš, ne bi se tako držala zdrave prehrane, če ne bi imela problemov z zdravjem! Do svojega 28. leta sem jedla VSE (razen mesa), vsak dan mlečne stvari, vsak dan sladkarijo. Gore sladkarije. Da ne omenjam alkohola itd. Še v prvi nosečnosti sem pojedla ogromno sladkarije in ostale svinjarije. Po prvi N so se pa začeli problemi z zdravjem: par mesecev povišane temperature, nisem mogla iz hiše sploh, non stop nekakšno vnetje mandljev, anemija, bolečine v želodcu, in to take, da nisem mogla spat. Zdravniki so mi dajali samo antibiotike, jaz sem jih jedla, kar je samo še poslabšalo zadeve. Dokler nisem šla k alt_ernativcem, ki so mi povedali, da sem alergična na kup stvari. Takrat sem čez noč spremenila prehrano (je bilo FUL zajebano, sploh opustiti jutranjo kavico z ogromno mleka!!!), se začela zdraviti s homeopatijo in ostalimi bolj naravnimi zadevami. Čez tri mesece sem bila spet ko rožica . In če imaš na tehtnici zdravje in dobro počutje ali pa pač jedenje tega, kar ti je všeč (sladkarije), izbereš zdravje in dobro počutje. Če nimaš zdravstvenih problemov, pa sevda razumem, da ješ vse. Tudi marsikaj "nezdravega". Verjetno to pomeni, da je tvoje telo dovolj "pri močeh", da se samo sproti očisti in regenerira. Moje očitno ni bilo več, zato moram bolj paziti nanj kot večina ljudi ... Prehrana, otroci, dedki itd. Se popolnoma strinjam s tabo, drugičudež - zasnovo, prehranjevalne navade itd itd. prinesemo iz primarne družine. In to je tudi moj problem. Tukaj zdaj morda izpade, kot da super zdravo jem - to je sicer recimo dokaj res, je pa dejstvo, da nimam 5 majhnih obrokov, ampak le 2 ali 3, a si ti preobilni! To je moj glavni problem: prenažiranje. Ne morem vstati od mize sita. Moram biti prenažrta. Drugače sem nekako "nepotešena". Tudi to je odvisnost. Sicer z leti napredujem, če nisem pod stresom, večinoma obvladujem količino. Ampak to je zame težko, nekaj povsem novega, v družini smo se vsi vedno prenažirali. Da ne omenjam, da sem imela v osnovni šoli probleme z bulimijo ... Sicer pa nikoli nisem bila debela. Verjetno po zaslugi genov in rekreacije - glede tega sem zelo hvaležna očetu, ker me je vedno spodbujal, češ da je v življenju treba "migati". Dedki so problem, ja. Pri nas so sploh moji "pametnjakoviči", ki mislijo, da ker je otrok otrok, pač mora jesti sladkarije. In smo jih postavili pred dejstvo: hčerka ima alergijo na KM, jajca, ne tolerira glutena, sladkorja (hiperaktivnost). Če jo želite dobiti na počitnice, boste upoštevali dieto, če je nočete upoštevati, tudi prav, ampak je pač ne boste videli. In so se takoj unesli. Zdaj so pa prav zanimivi: celo veseli so, da je Agata taka, kot je, ker gredo komot v trgovino in jim tamala ne teži, da hoče to in ono, doma je normalne stvari, zelenjavne juhe, čorbe, doma pečen polnoznat kruh, pije vodo, kompot ali doma stisnjen sok. Še bolj zanimivo je pa to, da so pod vplivom naših smernic še sami začeli spreminjati prehranjevanje: kupili so si sokovnike in zdaj si doma sami stiskajo zelenjavne sokove! Tašča si tudi sama peče kruh. Skratka, pozitiva . Edino na krompir in meso so še vedno udarjeni - tega se očitno ne da spremenit ... Lethe, nič se nisi javila danes ... Upam, da nisi mojega posta vzela osebno ... Na splošno sem občutljiva na komentarje ljudi - ko izvejo, česa vsega mi ne jemo - češ, kaj pa sploh jeste, najbolje je jesti vse, raznovrstno itd. Ponavadi se takim ljudem še smilijo naši otroci, ker ne jedo sladkarij . No, in prav ti ljudje imajo navadno kup problemov (zaradi hrane), njihovi otroci so pa celo zimo doma na antibiotikih ... Pa se jim ne smilijo . Če ti hrana ne dela težav, razumem, da ješ vse, če pa imaš probleme ali celo alergije in netolerance, moraš pa pazit. Ni težko, veliko stvari izveš o sebi in hrani nasploh, pa še splača se, ker si res bolj zdrav Majčika, ma, se trudim, čeprav ne vsak dan, ker me preveč utrudi. Sem pa očitno res pod stresom, ker enostavno potrebujem gibanje, samo to me sprošča. Drugače, izven nosečnosti, ko ni takega stresa, se rekreiram vsak drug dan in je idealno. A takrat tudi jem manj kot zdaj. Test za sladkorno jaz imam čez 12 dni pregled, takrat dobim napotnico in grem v laboratorij. Se pravi, okoli 25. tedna. Moram priznat, da se kar malo bojim, ker baje stres zelo vpliva na to zadevo . Do zdaj sem imela sladkor vedno na spodnji meji ... Bomo videli. Odkar so znižali meje, vidim, da je skoraj vsaka tretja "sladka" Niinii čestitke za morfologijo! Tvoja G je pa res prijazna, da te kar sama želi poslati na polovični delavnik! A verjamem, da je problem denar (porodniška) ...Kakšno delo pa opravljaš? Ti je všeč? Jaz vam povem, da vas občudujem vse, ki delate izven doma. Jaz sem imela danes tečaj, zjutraj najprej dve uri mrzličnega dela doma za računalnikom, potem sem hitro nekaj vrgla vase, potem letela v trgovino po kokosovo olje, pa na tečaj, pa potem takoj v apteko, pa v trgovino po živež, pa domov - kjer sem pred vrati srečala M s tamalim. In s tamalim za vratom kuhat, on tečen ko driskica, lačen, pripravljat še hrano za nas, vmes zabavati malega, razpakirati vreče, pomivati posodo itd itd. Če je "normalen" dan, delam doma in lahko začnem kuhat še preden gre M v vrtec po otroke, ko pridejo, je vse nared, jaz sem bolj mirna ...Zdaj sem pa čisto napsihirana. Potem sva bila pa s tamalim še sama, ker je šel M na govorilne v vrtec k taveliki. Mali siten in zaspan, skoz ga je bilo treba dvigovat, ker se ti obeša na nogo ... Me zdajle kar malo trebuh otrdeva ...(je ena pisala, da je popoldan in zvečer sama s hčerko - razumem, da je noro naporno!! Nosečnost se res pozna.) Skratka, šele takole vidim, kako ne-stresno življenje imam Nič, se grem "umirjat", morda se še kaj javim, lepo bodite
< Sporočilo je popravil ursonok -- 21.1.2013 20:13:16 >
|