ursonok
|
Zdravo, midva sva se prikotalila domov ... Po plavanju in desertu sem mrknila, potem je bilo pa treba delat, ker dopoldne nisem nič zaradi pregleda ... Tako da sva večerjala šele ob 21h In zdaj sem čisto polna ... Sicer zelenjavna juha, domač kurh in solatka, ampak vseeno. Majcika, ja, bari so super, drugače pa smo doma nabavili napravo za mleti orehe, suho sadje in za delati razne take mase. Tako da moj doma ustvarja po knjigi "Raw food" - seveda predvsem sladice. Zdrave, okusne, ampak tudi redilne, ker so povsod sami orehi in suho sadje. Sem bila danes že kar malo nejevoljna, tam v baru imajo na wc-ju veliko ogledalo in moram priznat, da si niti malo nisem všeč. Bo treba omejit vnos hrane: razumem, da ti v nosečnosti vzhaja trebuh, ne vem pa, zakaj bi mi mogla tudi zadnjica . Drugače pa sem danes v Papriki jedla tole solatko: V bistvu je povsem enostavna: malo zelene solate, rukole, lahko motovilec, pa korenje, kumara, paradižnik, kalčki + semena in orehi (mandlji, arašidi, bučna in sončnična semena). Pa začimbe in olivno olje. A problem je v tem, da jaz doma enostavno ne morem narediti tako okusne, kot jo dobim tam. Pa tam ti jo delajo na očeh, nimajo nobenih "izboljševalcev okusa" (eko restavracija), vse naravno, tudi soli minimalno, ampak vseeno, okus je edinstven. Mislim, da je keč v začimbah, za katere ne vem točno, katere so. Peeby se popolnoma strinjam s sover. Kupovat čim manj, sploh kozmetike. Za prvo smo ful kupovali, pa vse stran zmetali (atopični dermatitis, reakcija na vso kemijo). Za drugega pa nič. Po porodu sem ga nekaj dni mazala z mandljevim oljem, ker je bil čisto suh (baje zaradi prenošenosti), potem pa z ničimer. Tudi zdaj ju ne mažemo z ničimer. Lase jima umivamo z najinimi eko šamponi, ki so precej blagi. In enkrat na teden, ne več. Posebnega maziljenja pa otroci ne rabijo. Samo uničiš jim samoobnavljanje in vlaženje kože. Oblekce in ostalo boš pa dobila z različnih strani, še sama se boš čudila, koliko je tega . Edini večji strošek sta posteljica in voziček. Sem hotela še malo potožit, da imam ponoči ful more. Navadno se sploh ne spomnim, kaj točno sanjam, ampak vem, da se zbudim, pa me vse nekaj boli in nasploh sem vsa živčno razrvana . Ne vem, kaj mi je. No, vem, stres in vse to, ampak ... saj se trudim in delam na tem, da bi bilo bolje. Morda bo zdaj, ko se vrnejo otroci - če nič drugega, ne bo časa, da bi človek bral razne trapaste forume Grem spat, jutri nas čaka dolg dan: delo, zajtrk, nabavljanje (so razprodaje, pa po živež je treba), pospravljanje ... ah, bo že. Bodite v cvetju (PS, kje pa je naša ursika - ona je bila zelo aktivna, zdaj pa ne duha ne sluha o njej )
|