ronja
|
Po moje tudi ne gre za to, da je igrača rabljena, ampak za razlike in to, da je bila igrača umazana in jo je že videla.
Kar se same rabljene zadeve tiče: R. je dobila rabljen fotoaparat, ker je dedku Mrazu pisala zanj (njej je vseeno, a je rabljen ali ne, mislila sem ji dat svoejga starega, pa je crknil in se je javila mami, da ima enega, ki ga ne rabi).
L. bo dobila rabljenega, predelanega (beri: obglavljenega) božičnega medveda, ki bo prevzel videz škratka (če mi bo danes noč mila - beri: da bo mali spal in bom lahko šivala ).
Obema sem mislila dat še filcas_to tablo, ki je narejenega iz starega okvirja za svilo, vendar sem si premislila, ker sta dobili že toliko pri sorodnikih, da bo doma rajši malo manj daril, pa to malo kasneje (je pa že narejeno in čaka - sem ful ponosna, da mi je ratalo naredit pol darila že prej:D - tabla je narejena, delčki za gor pa še ne:D).
Tudi prej sta že dobivali rabljene igrače, večinoma moje, ker sta pač zelo punčkasti punčki in ker sta lubi in njegov brat večino igrač doterala ali pa jih niso spravili. Moje igrače sta pa že dobili, res večinoma ne za darilo, parkrat pa tudi že in sem zadnjič razmišljala, da je res brezveze, ker je njima pa super, če dobita mojo igračo/knjigo (ki je prej nista videli) in ju to čisto nič ne moti in da morava to večkrat naredit. Letos sva nameravala dat tako moje slikanice (sem mela veliko lepih slikanic, ker mojim tudi ni bilo škoda denarja za knjige;), samo jih moramo najt...
Tako da... kaj pa vem, to je odvisno od navad, ljudi, želja... Komu drugemu razen svojim malim (pa lubiju bi upala) si pa še nisem upala dat kaj rabljenega; kaj iz recikliranih materialov pa (recimo trobico, sešito iz bivših maminih bluz, pa torbo iz bivših kavbojk in očetove srajce itd... - to so bila v bistvu zelo uspešna darila:).
Če dajo mojim otrokom nekaj zelo usranega, me moti ne glede na priliko oz. na to, kako in zakaj jim to dajo (se je že zgodilo in sva se z mami pošteno sfajtali, ker ji je dala totalka usrano punčko, ki je ležala 10 let v prašni in plesnivi kleti, ne da bi jo prej karkoli umila, tamala pa seveda direkt v usta z njo - je bila še dojenček, potem mi pa še laže, kako je bila punčka nekje drugje - jaz sem jo pa pet minut prej tam videla - in vsakič prej...) Če se je pa tvoje dete že prej igralo s to igračo, potem verjetno ni bila tako grozno svinjska, da bi te skrbelo zaradi bolezni, verjetno se zato tudi njim ni zdelo potrebno, da bi jo oprali (vseeno mislim, da bi bilo lepo, da bi jo), saj se je že prej igrala z njo in zdaj jo bo poleg ostalega dobila, da jo lahko vzame domov, če želi.
Tako da gre verjetno bolj za princip. Razumem, da ti gre na živce, če sama ne smeš naredit enako in bi vsi vlekli dolge nosove zato. V tvojem primeru bi me kvečjemu skrbelo to, da bi mala imela pomisleke glede obstoja Božička, če vam to veliko pomeni - ker valjda verjetno ve, da gre za isto igračo. No, pri nas je bilo celo obratno: mami je hotela, da dete ve, da je bil to prej njen foto, ki ji ga je dal njen dragi in ji je pač povedala, da ji to dajeta onadva in letos tako ni imela Božička, ampak obdarovanje pri babici (pri moji mami se vedno vse spreminja, ne moreš bit na tekočem:D, lani je bil obvezno božiček, bognedaj, da bi se kdo zmotil (mi mamo dedka Mraza, smo meli tudi kot mali, ko je ona dajala darila), bogve, kaj bo drugo leto:D).
Meni se zdi, da imajo sploh starejši ljudje veliko veselje s tem, da dajo svoje igrače svojim vnukom, sploh če so tem všeč. Meni so po pravici povedano oboji srčkani:). Vendar pa noben ne dela tega tako, kot si ti opisala - da se ne bi hotel niti malo potrudit za darilo (recimo umit igračo). Moja mami jim ful z veseljem daje naše igrače in razne stvari iz svoje mladosti, vendar se od takrat dalje potrudi zadeve spucat;) (ja, včasih se splača sfajtat;). Tašča ne bi nikoli dala rabljene igrače pod jelko, jo da tako, če je komu všeč, da jo lahko odnese in se ji ful fajn zdi, kako to, da ji je taka stara reč všeč:).
Verjetno so problem odnosi med odraslimi.....zato te tudi tako moti, da so edino tvojemu otroku podarili rabljeno in kar je verjetno še večji problem, umazano igračo.....
To bi verjetno tudi mene zmotilo.....da se nekdo ne potrudi za darilo vsaj toliko, da očisti darilo, če podarja rabljeno darilo.....to je zgolj znak tiste drobne pozornosti, ki jo kaže obdarovalec do obdarjenca...
Podpis, tudi pod ostalo.
Daril je lahko tudi več zato, ker se k eni hiši prinesejo tudi darila od drugih sorodnikov in se postavijo pod božično drevo.....pri nas tudi tako delamo, pride recimo brat, ki živi na drugem koncu Slovenije in postavi darila pri babici pod božično drevo...
Enako.
Imamo pa različne standarde: meni so recimo punce dajale oblekice in so se nekatere prav opravičevale, češ, da kje kak gumbek manjka, pa da je kaj kakšna malo strgana, da naj dam stran, kar ni ok itd... (itak lahko popravim, če mi gre na živce, kaj se sploh sekirajo;). Mi ni bilo jasno, zakaj tak strah, madona, saj mi delajo uslugo! In potem sem šele tu ugotovila, da dejansko se pa nekatere zelo sekirajo, če dobijo kako tako cotko, ki ni čisto tipitopi... Ne vem, včasih kompliciramo glede malenkosti. Tamali je najrajši v pajacu, kjer mu palček ven gleda (šut mi;).
Tud tastare sem že v red spravil, in kupujejo knjige, ker za dobro knjigo ni pa res nikol škoda denarja.
Kako ti je pa to ratalo? Moji so sicer precej na isti valovni in mami itak navadno knjige kupuje, oče pa večinoma prepusti večino izbire meni, sam pa kaj dokupi, če vidi kaj, kar mu v oči pade in to jima je praviloma vedno všeč, vendar pa je na drugi strani daril res ogromno...
ker se otrok, vsaj po mojem mnenju, še vedno najbolj razveseli igrače...
Ja, to je odvisno od otroka. Moji punci sta nori na knjige od začetka. Res, že kot čisto mali sta oboževali knjige, to jima je bila najljubša igrača še ko še niti listat nista znali dobro... Mali ni tako nor na knjige, recimo, ampak tamalidve se pa res neverjetno razveselita knjig, čeprav jih imata že veliko, še vedno vesta, od koga in za kaj (rd,...) sta katero dobili in to povesta, vsakič morata nest knjigo v vrtec (preklinjam to ljubezen vsakič, ko vlačim 2 knjigi sem pa tja, na srečo mali ni tako na knjige mahnjen). In letos ni bilo hujšega, kot da je pri dediju dobila samo R. knjigo, L. pa samo igrače, se je zjokala zato... Res sta pa usekani na knjige, vem, da nista glih po jusu glede tega.
Glede cotk se pa strinjam - otrokom zanje dol visi, če ni glih točno taka, kot so si jo zmislili (beri: kostum:D). Ok, R. bi še s kako oblekco kupil, ostalihdveh pa res ne:D. Včasih pa vseeno naredim kako obleko zraven za darilo, ker vem, da take ne bojo dobili in recimo baletna krilca, ki sem jih naredila R. prijateljicam, so bila zelo dobro sprejeta (recimo, da če te mama prosi, če bi se dalo krilce povečat, ker ga je mala prerasla, da je to nek pokazatelj, da ji je všeč;). Tak da - odvisno;) Ali pa dinozavrasta pižama, to so meli tudi radi:). Skratka: vedno so izjeme:).
< Sporočilo je popravil ronja -- 29.12.2012 23:39:44 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, knjige so pa itak top pri nas tako da so dobrodosle kadarkoli. Meni je vseeno malo mimo, da ce je igrac ze itak prevec, da se vedno kupis igraco... ne vem, je se vedno polno druigh stvari, recimo platelin, pobarvanke... Sicer pa mi imamo poleg veselega dec se obe punci rojeni blizu novega leta in sem v tem casu leta ze posteno sita vseh daril.
