trnuljčica
|
Lili so ti punce že kar fajn svetovale, večinoma kar sem tudi sama hotela predlagati...
Nujno:
- Definitivno vsaj 1x tedensko pojdi nekam, počni nekaj (sama, z nekom, ...), kar je samo tvoja sprostitev. Nek hobi al pa stvar, ki si jo vedno želela narediti, početi, se naučiti, doživeti, videti, pa si vedno rekla enkrat bom že. Saj veš, vse ženske to počnemo . Dokler ne ugotovimo, da nas bo dobesedno posesalo skupaj, če nekaj ne bomo naredile še samo zase. Ne le za moža, družino, otroka, hišne ljubljenčke, sosede, sodelavce,otroke v šoli ... Meni je kliknilo pozno (mali je bil 1,5 leto star). Ampak tik pred tem sem bila nekje tam kot ti sedaj... Za mene je bilo to slikanje in sem se vpisala v celoletni program (za ziher ). Kaj je tebi tista večno odložena stvar veš samo ti. Lahko tudi samo kava s tvojo best prijateljico... Potem tisti termin nujno rezerviraj in z RDEČO označi na koledar, da tvoj/ tvoji vedo, da te takrat ni in morajo biti tam za otroka/ke.
Btw hvala, da si me spomnila, da ponovno to naredim oz začnem delati zase. Se zadnje čase večkrat vprašam kako sedaj to izvesti, ko je mala dojena in vedno iščem izgovor, da ni možno. Vse je možno, samo želeti si je treba dovolj močno.
- Večkrat se oglasi in deli takšne strahove, če nič drugega pomaga, da ti starši drugih otrok rečejo, da so tudi oni to dali skozi in da HB vse mine. Vem slaba tolažba, a vsaj veš, da nisi sama v tem zosu. Pa tudi pomaga, če se spihaš, če nič drugega, pa tej računalniški škatli.
- Nisem fajn zagovornik, ne nasprotnik zdravil. A če je treba, je treba. Prvemu nisem dolgo dala recimo prve svečke Paracetamola in noči, ki so bile že brez bolečin, zaradi zobkov ,fantastične, (krči zaradi alergij), so bile še bolj začinjene...Potem pa sem se malo poglobila vase in se povprašala, če bi sebi ali drugim privoščila Lekadol ob groznem zobobolu (verjetno si doživela), migreni itd... In da tu in tam mali ne bo zaradi tega ,umrl, , mu bo pa lažje. Ne meni, NJEMU. In sem se znebila tega predsodka. Saj ni glih, da ji boš dala to vsak večer.
Ok, dala sem mu kdaj tudi lokalne zadeve, a se mi je bolj zdelo da koristijo meni kot njemu in sem jih večinoma opustila.
- Hb je večina ljudi očitno še , normalnih, in razume kako je z malimi ali pa se nočejo vmešavat... Tako, da ti malo verjetno grozi csd. Pol bi meni pri prvem bil 100 x na vratih.
Če smo že pri tem, sem pri prvem, možu večkrat obupano rekla, da mu enostavno ne morem pomagati (histerično dretje ob vsakem prebujanju in uspavanju) in da se čudim, da kdo ne pokliče csd in je po moško (HB za njihovo razmišljanje) odg, da: Naj kar pridejo, če mislijo, da morajo priti k nam, jim bom dal malega takoj v roke, pa naj ga uspavajo in potolažijo brez 1 urnega dretja. Če meni to ne uspe, pa sem zanj tu 24 ur in ga poznam, me prav zanima kako bo njim šlo.
- Nisem oseba, ki bi ti svetovala pri , normalnem, odstavljanju. Jaz sem pri prvem to morala narediti. In sem. Kar moraš moraš in zato gre. Verjamem pa, da kar ni mus ,gre težko, saj nas malčki čisto preveč poznajo in pritiskajo na prave tipke za omehčanje mamic. Se pa strinjam s tabo, da sedaj pri tebi, ni pravi čas za odstavljanje.
Btw ne morem verjeti, da mi se tokrat bolezen še ni povrnila in dojim že 6 mesecev. Tudi čudeži obstajajo.
Kokosh ti odg jutri.
< Sporočilo je popravil trnuljčica -- 19.7.2012 23:34:26 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... 
, pa še moj ima 2 nočni zaporedoma tako da bom sama
. In še vroče, malemu nič ne paše 
Se tolažim s tem in se celo zanašam na statistiko, čeprav jo mala krši na celi črti. Ima namreč že 15 zobkov in čakamo še zadnjo trojko in potem upam, upam, da bodo petice počakale do dveh let, ko naj bi po statisiki ponavadi zrasle. In da bomo imeli kakšen mesec počitka, čeprav po statiki naj bi trojke prišle ven pri 18 mececih, naša pa jih bo imela pri 14 vse. 
Rada bi, da bi se lahko pojavili v javnosti kot normalna družina in da se lahko jaz posvetim tudi večji, ne pa da je mala vedno le moj privesek. 
Že punce so mi dale mislit (nena in ronja tudi vama še enkrat hvala), tvoj odgovor pa je naredil tisti prepotrebni klik v moji glavi in zdaj sem trdno odločena, da bom par stvari spremenila. Sem tvoje besede že 10_x_ prebrala in mislim, da si bom odgovor kar skopirala in nekatere vrstice pobarvala, kot opomnik. Saj tiste pol urice dnevno si vzamem zase, a mislim, da moram enkrat na taden res fizično stran. 
in MM). 
), sedi kot sveča in se dviguje ob opori in nato stoji (ob nogi, celo ob kavču ta teden, čeprav sem mislila da se še nekaj časa ne bo mogla dvigniti ob tako veliki opori). Ma neverjetna je. 
Ok, to pomeni samo težavo zame seveda...
Vidiš, včasih je rešitev zelo enostavna, a rabimo pravo idejo. Zdaj pa pogumno naprej. 
. 
Pri nas se je že pooblačilo in po pravici povedano mi kar paše. Se bomo vsaj malo ohladili. 
...tako da nimam nič dobrega za napisati. 
