ovnica7
|
monita - če je planiran CR se lahko odločiš za splošno anestezijo ali spinalno. Pri splošni ne slišiš prvega joka , ampak ga očistijo in odnesejo k očku. Ti ga vidiš kakšne 15-20 min po rojstvu (ko te zašijejo in zbudijo), vendar ponavadi se to potem pozabi. To je pri meni držalo, saj mi je moj potem kazal slike ko smo se skupaj slikali, jaz pa se tega sploh ne spomnim. Nekaj splošne anestezije pa dobi tudi . Vstaneš po 3-4 urah, ko te naterajo na wc. Dva dni si v intenzivni in dobivaš kar precej sredstev proti bolečinam in krčenju maternice, tako, da te v predelu rane v bistvu boli le kadar vstaneš, če kašljaš ali se smejiš. Pri spinalni pa si buden, zato nisi prikrajšan za otrokov prvi jok in stik, lokalna anestezija ne vpiva na . Slaba stran pa je, da potem ležiš 12 ur, ker ne smeš vstati zaradi glave, zato dobiš kateter za lulanje. Če si pozno na vrsti naj bi imel kateter celo do naslednjega dne. Če se spinalni kanal ne zapre takoj, imaš lahko glavobole še nekaj dni. Tako, da v nekem smislu, ima spinalna več prednosti kot splošna, ampak jaz nisem imela poguma zanjo, ker si ne predstavljam da bi poslušala (vidiš itak ne, ker spodnji del ti zakrijejo) potek operacije npr. dajte mi skalpel, prinesite gazo, zdaj bomo zašili... Otroci rojeni s CR tudi drugače zadihajo, ker jim je potrebno odstranit plodovnico iz telesa, zato je zraven pediater in raje ne pomislim, da bi slišala še kaj v zvezi s tem.. Že to, ko sem pred operacijo vprašala zakaj ti skozi kateter dajo neko barvilo v mehur in dobila odgovor, da se pri operaciji slučajno ne prereže, je bilo zame preveč. Ko sem G omenila moj strah, je rekla, da je potem zame bolj primerna splošna, ker če imaš spinalno in zapaničariš potem (gratis ) dobiš še splošno. Mislim, da sem se prav odločila, ker ko sem šla v operacijsko, mi je bilo kot da grem pod vislice. Tam te pa čaka cca. 8 ljudi z maskami, rokavicami, se uležeš na ozko mizo, te začnejo oblačit v papirne cunje, ti dajo kisikovo masko in sem skoraj že jokala od groze. Če imaš nujni CR potem nimaš izbire, dobiš splošno. Saj ne rečem, preživela sem, ko je zadeve konec, se ti stvari ne zdijo več tako grozne. Je pa res, da so mi bile prihranjene fizične porodne muke. Ampak, če bi mi zdaj rekli, da grem še enkrat, bi bili najbrž občutki enaki. Eni se pač bojimo operacij bolj kot drugi. Glavno je, da je vse za mano, da je moj zakladek varno prišel na svet in je sedaj ob meni.
|