mika
|
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka IZVIRNO SPOROČILO: mika Gre za kratkoročne ukrepe dokler se gospodarstvo ne stabilizira. kako naj bi stabilizacija gospodarstva zgledala? kateri plan je to? Ljubljana, 16. april 2012 GRADIVO ZA MEDIJE Novinarska konferenca: Predlog rebalansa proračuna Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za leto 2012 in ukrepi Vlade RS za spodbujanje gospodarstva ponedeljek, 16. april 2012, ob 14. uri Govorci: podpredsednik Vlade RS in minister mag. Radovan Žerjav, državni sekretar mag. Uroš Rožič in državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs I. REBALANS PRORAČUNA MGRT IN PRVI UKREPI VLADE RS ZA SPODBUJANJE GOSPODARSTVA (medresorska raven in MGRT): 21 UKREPOV ZA SPODBUDITEV GOSPODARSTVA Predstavitev: podpredsednik Vlade RS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav Dva ključna potenciala za spodbuditev gospodarske rasti: • tuje investicije • črpanje evropskih sredstev Vlada RS se je odločila, da bo posebno pozornost posvetila horizontalnim ukrepom na račun vertikalnih ukrepov – torej ukrepom za ustvarjanje konkurenčnejšega poslovnega okolja. V ta namen so predlagani 4 ključni ukrepi, in sicer: • znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 18 % v letu 2012, na 17 % za leto 2013 in 16 % za leto 2016, • neomejena 40 % davčna olajšava na investicije v opremo in neopredmetena sredstva, • 100 % splošna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, • sprememba zakona o dohodnini, kjer se bo 41 % stopnja dohodnine uporabila pri višjem 1,5 kratniku povprečne plače v RS … Za vse štiri ukrepe bo namenjeno cca. 150 mio evrov. Ti ukrepi vladne gospodarske politike so predlagani zato, ker smo nekonkurenčni. Zavedamo se, da je ključni problem slovenskega gospodarstva predraga delovna sila zaradi prevelikih davčnih obremenitev. Vendar na tem področju do spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema ni prostora za spremembe. Zato iščemo konkurenčne prednosti na drugih področjih, kjer je to možno z namenom privabljanja tujih investicij. Želimo ustvariti poslovno okolje, ki bo zanimivo za tuje investitorje, za tiste, ki imajo kapital in se odločajo, kam bi ga najbolj donosno vložili. MGRT načrtuje še niz drugih ukrepov za spodbuditev gospodarstva oz. za podjetništvo in konkurenčnost, za kar bo namenjeno cca. 230 mio evrov: 1. UKREPI FINANČNEGA INŽENIRINGA ZA GOSPODARSTVO Gre za finančne instrumente povratnih virov financiranja v okviru Slovenskega podjetniškega sklada): a. podpora MSP z zagotavljanjem virov financiranja z garancijami za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. V letu 2012 bomo nadaljevali z javnimi razpisi za razvojne in mikro garancije za nova in obstoječa podjetja. Trenutno je objavljen javni razpis v višini 27 mio EUR sredstev za garancije in 3,5 mio EUR za subvencijo obrestne mere. Dodatno pa bomo objavili še samostojen instrument Garancije za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte v višini 54.5 mio EUR ter še posebnih garancij v predvideni višini 10 mio EUR. To skupaj pomeni preko 91 mio EUR garancij za bančne kredite podjetij in s tem pomemben vpliv na omilitev kreditnega krča. b. Nadaljevali bomo z izvajanjem instrumenta tveganega kapitala, prek katerega je RS kapitalsko vstopila v 7 družb tveganega kapitala (DTK), ki imajo na razpolago okrog 60 mio tveganega kapitala za inovativna in perspektivna podjetja. Z ukrepi smo razvili trg tveganega kapitala v Sloveniji (obstaja 10 DTK) in omogočili podjetjem nove inovativne vire financiranja. 2. UKREPI ZA PODPORO ZAČETNEMU DELOVANJU PODJETIJ Posebna pozornost je namenjena začetnemu delovanju podjetij, ki smo jih nadgradili še s programi mreženja in mentorstva, saj podjetja v zagonski fazi potrebujejo poleg finančne pomoči tudi pomoč pri nadgradnji poslovnih modelov. V tem letu bo na voljo prek 3 mio evrov za nadaljevanje instrumenta in začetek posodobljenega ukrepa. 3. RAZVOJNI CENTRI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Nadaljevanje projektov razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, ki smo jim v okviru ukrepa namenili 179 mio evrov, s čimer zagotavljamo podporo strateškim projektom partnerstev za dolgoročni razvoj na posameznih ključnih področjih (novi materiali, IKT, lesno predelovalna industrija, farmacija in biotehnologija, energetika, elektroindustrija in elektronika, avtomobilska industrija) in regijah. 4. PODPORNO OKOLJE Celovito podporno okolje predstavljajo subjekti, ki zagotavljajo podjetjem od fizične infrastrukture do informacij, svetovanj in finančne podpore. MGRT sofinancira: (i) vstopne točke VEM, katerih ključna naloga je zagotavljanje informacij za nova nastajajoča podjetja in lokalna prisotnost, ter (ii) subjekte inovativnega okolja (tehnološki parki in inkubatorji)ki nudijo poslovne prostore in podporne storitve za podjetja (informacije, prenos znanja, mreženje, registracija podjetij), kot tudi (iii) pisarne za prenos tehnologij. V letošnjem letu bomo nadgradili projekt s pregledom obstoječega podpornega okolja ter povezovanjem in vzpostavitvijo celovitega, povezanega, učinkovitega in transparentnega podpornega okolja. 5. BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE Poleg finančnih ukrepov, ki ne bodo neomejeni, pa se bomo veliko aktivneje soočili tudi z ukrepi, s katerimi bomo ustvarili boljše poslovno okolje brez finančnih sredstev preko: a. uvedbe tako imenovanega MSP testa - presoja posledic zakonov, uredb, pravilnikov, predpisov na gospodarstvo; b. uvajanja boljše zakonodaje, katere cilj je zmanjšanje števila pogojev, zahtev in postopkov za opravljanje dejavnosti podjetij in s tem zmanjšati administrativno obremenjenost in izboljšati poslovno okolje; c. priprave in izvedbe akcijskega načrta za izvajanje Akta za mala podjetja, ki predstavlja usmeritev za delovanje nosilcev politik v Sloveniji; d. oblikovanja proaktivne sodobne industrijske politike, ki predstavlja usmeritev za sprejem horizontalnih in sektorskih politik (kot je npr. Akcijski načrt za lesno predelovalno industrijo – Les je Lep). Skupen cilj je izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in poslovno okolje in trajnostni vidik gospodarstva. e. Transparentnejše podporno okolje bomo oblikovali tudi s prestrukturiranjem in združevanjem skladov SPS in SRRS na eni strani ter izvajalskih agencij JAPTI-TIA-STO na drug strani. ČRPANJE EU SREDSTEV – DRUGI KLJUČNI VIR ZA SPODBUDITEV GOSPODARSTVA GPOSPODARSKE POLITIKE VLADE RS Evropska sredstva so namreč praktično edina razvojna sredstva, ki jih ima naša država na voljo v teh kriznih časih. Za evropske projekte je v rebalansu 2012 na voljo 800 mio evrov sredstev (lastna udeležba in EU del) in še posebna proračunska rezerva v višini okrog 100 mio evrov lastne udeležbe in pripadajočega EU dela. Torej zagotovili smo dovolj lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte v proračunu RS, tudi ustrezno proračunsko rezervo za pokrivanje morebitnih dodatnih potreb na tem področju. V letu 2012 pričakujemo intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih infrastrukturnih projektov (okoljskih in prometnih), ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe. V kolikor se bo izkazalo, da projektov s področja okolja in prometa ne bo možno pospešiti bomo izvedli določene prerazporeditve sredstev znotraj operativnega programa. Rezervni scenariji so že v pripravi. Kar je pomembno: v rebalansu proračuna ohranjamo sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov občin v višini 43 milijonov evrov, skladno z Zakonom o financiranju občin. Napredek črpanja je v zadnjih tednih že viden. Največji delež zmanjšanja zaostankov (cca. 40 mio evrov) je prispevalo prav MGRT (bivši SVLR, na področju razvoja regij in tehnične pomoči). V prejšnjem tednu je MGRT podpisal 122 aneksov in pogodb za občine v skupni vrednosti okrog 50 mio evrov, ki jih je nekdanja SVLR dolgovala od jeseni 2011. Tudi to bo pomenilo črpanje EU sredstev v tem letu. 13. aprila 2012 je bil objavljen Javni razpis za Pomurje v vrednosti 6,2 milijonov evrov. Predvidoma 11. maja bo objavljen 6. javni poziv v okviru razvoja regij v višini okrog 140 milijonov evrov. PRIHODNJI UKREPI VLADNE GOSPODARSKE POLITIKE, KI SO POMEMBNI ZA IZBOLJŠANJE POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI Drugi ukrepi Vlade RS, ki so pomembni za poslovno okolje v Sloveniji: Na področju urejanja plačilne nediscipline zaenkrat ostaja obvezen dvostranski pobot morda s kakšnimi korekcijami. 600 mio evrov pobota v prejšnjem letu pač ne moremo čisto zanemariti. K temu pripravljamo v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih nepreklicni plačilni instrument t .i. »izvršnico«, s katero bo upnik prišel do svoje terjatve brez pomoči sodišča. Gre torej za nepreklicno pooblastilo dolžnika imetniku izvršnice, da odredi izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri dolžnikovem ponudniku plačilnih storitev v skladu z izvršnico. S tem se želimo izogniti nenormalno dolgim obravnavam na sodiščih. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakon o prevzemih, pri katerem dvigujemo prevzemni prag na 33 %. S tem želimo spodbuditi in pospešiti trgovanje na Slovenski borzi in omogočiti pritok tujega kapitala. Vlada RS intenzivno pripravlja postopke združevanja PDP, AUKN, SOD in KAD v enotno institucijo, znotraj katere bi ustanovili več skladov. Eden od njih bi pokrival tudi t. i. nasedle naložbe, s čimer bi prečistili bilance bank in omogočili po dokapitalizacijah normalno poslovanje bank in servisiranje gospodarstva. Prav tako bo Vlada RS operacionalizirala t. i. poroštveni zakon, s katerim je prek SID banke na razpolago za nekaj manj kot 1 milijardo evrov poroštev. Žal je v praksi ta zakon praktično mrtev in ne deluje. V pripravi je uredba, ki bo zakon operacionalizirala. II. INTERNACIONALIZACIJA IN TURIZEM Predstavitev: državni sekretar mag. Uroš Rožič Prednostni ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu 2012 bodo poleg črpanja EU sredstev in ukrepov za spodbujanje podjetništva ter konkurenčnosti še naprej usmerjeni v internacionalizacijo slovenski podjetij in turizem. TURIZEM V nadaljevanju je prikazano stanje planiranih ukrepov v letu 2012 na področju turizma, ki so razdeljeni na vsebinska področja, in sicer: - Na področju promocije in trženja turistične ponudbe se bodo izvajali predvideni ukrepi, za kar bo na voljo 3,5 mio evrov kot tudi EU sredstva in TGZ v višini 2,5 mio evrov. - V sklopu investicijske politike se bodo nadaljevali začeti ukrepi (izvajanje podprtih projektov), pri čemer bo nadaljevanje novih še nepotrjenih instrumentov možno izvesti ob zagotovitvi dodatnih sredstev (ukrepi se nanašajo na EU sredstva). V letošnjem letu bo zaključena večina preostalih investicijskih projektov, ki bodo z zagonom obratovanja generirali nova delovna mesta. - Na področju razvoja turističnih destinacij se bo nadaljevalo z razvojem in vzpostavitvijo regijskih destinacijskih organizacij, ki so dobile odobreno sofinanciranje. Zaključek projektov je predviden v letu 2013. - Na normativnem področju bo posredovan v postopek nov zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki bo prispeval k deregulaciji področja turističnih posredovanj ter v sklopu katerega se bodo vpeljale izboljšave celotne vsebine zakona (načrtovanje razvoja, javna pooblastila, turistična taksa …). - Sprejetje nove strategije razvoja turizma za obdobje 2012-2016, pri čemer se bo dinamika izvajanja ukrepov prilagajala proračunskim zmožnostim. Izvedba ključnih nalog bo prispevala k povečanju konkurenčnosti tako turističnega kot celotnega gospodarstva kot tudi k povečanju prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. INTERNACIONALIZACIJA: 1. priprava spremembe Zakona o internacionalizaciji in tujih investicijah ter Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije; 2. priprava informacije za Vlado RS o potrebnih spremembah poslovnega okolja z vidika TNI; 3. priprava 5-letnega vladnega programa za spodbujanje TNI; 4. priprava akcijskega načrta za podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih MI 2012;z 1,5 mio evrov sredstvi se bodo aktivnosti zelo skoncentrirale; 5. v okviru delovnih teles EU s področja trgovinske politike aktivno sodelovanje, vezano na pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami predvsem tam, kjer Slovenija lahko pričakuje največje učinke za gospodarstvo (pogajanja z Ukrajino, Indijo, Japonsko itd.) Izpolnitev ključnih nalog prispeva k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prek povečanega izvoza ter izboljšane strukture blagovnega izvoza po tehnološki zahtevnosti in prek povečanega priliva TNI predvsem v dejavnosti, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega in kjer je bistveni element TNI prenos novih tehnologij in znanja, tudi na domače dobavitelje in kupce (učinki prelivanja). III. ČRPANJE EU SREDSTEV EVROPSKA KOHEZIJSKA POLTIKA REGIONALNI RAZVOJ IN EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE Predstavitev: državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs • Glede na sprejet proračun nekdanje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) za leto 2012 predlog rebalansa za leto 2012 predvideva povečanje za 17,9 milijonov evrov oz. 10,94 odstotkov. Do povečanja je prišlo predvsem iz naslova evropskih sredstev, medtem ko smo integralni del proračuna zmanjšali za 6,10 odstotkov oz. nekaj manj kot 5 milijonov evrov. Največ rezov smo naredili na področju investicij. • V rebalansu smo uspeli ohraniti sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov občin v višini 43 milijonov evrov, skladno z Zakonom o financiranju občin. • Pri evropskih sredstvih je ena ključnih prednostnih nalog MGRT, da do zadnjega centa počpamo 4,1 milijarde evrov, ki jih ima Slovenija na voljo v aktualni finančni perspektivi 2007-2013. • Glede na trenutno stanje, ko smo dodelili nekaj manj kot 3 milijarde evrov in iz evropskega v slovenski proračun povrnili le za 1,38 milijarde evrov, je to ambiciozen cilj, ki mu je MGRT zavezano. Evropska sredstva so namreč praktično edina razvojna sredstva, ki jih ima naša država na voljo v teh kriznih časih. • Glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja, bo MGRT v prihodnje pozornost namenjalo predvsem identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje projektov in si prizadevalo za njihovo maksimalno pospešitev. • Aktivnosti za pospeševanje črpanja sredstev so ključna prednostna naloga MGRT, prav tako poenostavitve in temeljitejše vsebinsko načrtovanje izvajanja kohezijske politike. • MGRT je pripravilo že celovito analizo stanja, saj se zaveda, da je prav v času ekonomsko socialne krize nujno ohraniti investicije, kot tudi naložbe v človeške vire. • Vlada RS je za pospešitev črpanja EU sredstev uvedla tedensko medresorsko koordinacijo na najvišji ravni (ministri, državni sekretarji). • MGRT je zagotovilo dovolj lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte v proračunu RS, tudi ustrezno proračunsko rezervo za pokrivanje morebitnih dodatnih potreb na tem področju. • V letu 2012 MGRT pričakuje intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih infrastrukturnih projektov (okoljskih in prometnih), ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe, čeprav se je treba zavedati, da gospodarske krize še ne bomo prebrodili (problem predstavljajo zlasti stečaji v sektorju gradbeništva, ki pa mu lahko v okviru tovrstnih projektov omogočimo ponoven zagon). • V kolikor se bo izkazalo, da projektov s področja okolja in prometa ne bo možno pospešiti – na teh dveh področjih je namreč največ težav - bo treba izvesti določene prerazporeditve sredstev znotraj operativnega programa (npr. na trajnostno rabo energije ali širokopasovne povezave). • MGRT je identificiralo rezervne ukrepe in projekte, pri čemer je treba sredstva zagotoviti tistim ukrepom in projektom, ki so IZVEDLJIVI (za projekte, ki to niso, pa zagotoviti vse potrebno, da bodo izvedljivi v novi finančni perspektivi 2014-2020). • MGRT bo nadaljevalo z aktivnostmi za poenostavitev in optimizacijo delovanja vseh segmentov sistema izvajanja kohezijske politike - pospešilo bo dinamiko priprave zahtevkov za povračilo sredstev iz EU proračuna in si na ta način prizadevalo zmanjšati razkorak med izplačili iz državnega proračuna ter povračili iz evropskega proračuna (odpraviti je treba zamude na tem področju, ki znašajo v tem trenutku 188 milijonov evrov; po potrditvi rebalansa proračuna 2012 v Državnem zboru RS se bodo izplačila iz državnega proračuna za področje EU projektov po napovedih ministrstev bistveno povečala, čemur bodo morali z enako dinamiko slediti tudi zahtevki za povračilo, da ne bo prihajalo do zamud). • Napredek je v zadnjih tednih že viden. Največji delež zmanjšanja omenjenih zaostankov (33 mio evrov) je prispevalo prav MGRT (bivši SVLR, na področju razvoja regij in tehnične pomoči). • V prejšnjem tednu (opp. do 13. aprila 2012) je MGRT podpisalo 122 aneksov in pogodb za občine v skupni vrednosti okrog 50 mio evrov, ki jih je nekdanja SVLR dolgovala od jeseni 2011 zaradi nezadostnih sredstev v proračunu 2011. Tudi to bo pomenilo črpanje EU sredstev v tem letu. • 13. aprila 2012 je bil objavljen javni razpis za Pomurje v vrednosti 6,2 milijonov evrov. • Predvidoma 11. maja 2012 bo objavljen 6. javni poziv v okviru razvoja regij v višini okrog 140 milijonov evrov. 1. REBALANS PRORAČUNA (NEKDANJA SVLR) Predlog rebalansa za nekdanjo SVLR za leto 2012 predvideva glede na sprejet proračun nekdanje SVLR za leto 2012 povečanje za 17,9 milijonov evrov, kar znaša 10,94 odstotno povečanje. Do povečanja je prišlo predvsem iz naslova evropskih sredstev, in sicer na: • t. i. Razvoju regij, kjer se je dinamiko izplačil prenašalo iz leta 2011 v leto 2012 in • izvajanju Švicarskega finančnega mehanizma – lani je bil uvrščen v Načrt razvojnih programov nov investicijski projekt (Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru). Investicija bo letos v celoti izvedena in cca. 80 % sredstev bo letos povrnjeno investitorju (skupna vrednost projekta je cca. 3,5 milijonov evrov). Integralni del proračuna se je kumulativno zmanjšal za 6,10 % oz. nekaj manj kot 5 milijonov evrov, in sicer na: • področju investicij za 66 % in • na postavki priprave in spremljanja izvajanja državnih dokumentov razvojnega načrtovanja za 57 %. V rebalansu proračuna je MGRT uspelo ohraniti sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov občin v višini 43 milijonov evrov, skladno z Zakonom o financiranju občin. 2. PODATKI O ČRPANJU SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE Slovenija je v obdobju 2007–2013 upravičena do sredstev kohezijske politike v skupni višini 4,1 milijarde evrov, ki jih mora porabiti do konca leta 2015. Iz strukturnih skladov je upravičena do 2,7 milijarde evrov in iz Kohezijskega sklada do 1,4 milijarde evrov. Evropska kohezijska politika se v Sloveniji izvaja prek treh operativnih programov, za katere je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo organ upravljanja: • Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (OP RR), sredstva ESRR, • Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (OP RČV), sredstva ESS, • Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), pretežno sredstva KS in delno ESRR. Tabela: Prikaz napredka črpanja po mesecih VSI OP-ji (v mio EUR) Stanje 31.1.2012 Stanje 29.2.2012 Stanje 31.3.2012 Napredek v mesecu marcu 2012 % realizacije na pravice porabe 31.3.12 Pravice porabe 2007-2013 EU in SLO del 4.824,76 4.824,76 4.824,76 - - Potrjeni instrumenti EU in SLO del 3.918,84 3.908,07 4.023,56 115,49 83,4% Podpisane pogodbe EU in SLO del 2.877,61 2.949,72 2.980,12 30,41 61,8% Izplačana sredstva v ZZI EU in SLO del 1.864,31 1.910,91 1.939,36 28,45 40,2% Posredovani ZZP na PO EU del 1.361,84 1.376,00 1.423,34 47,34 29,5% Certificirani ZZP na EK EU del 1.286,13 1.286,13 1.292,48 6,35 26,8% Vir: MGRT V marcu 2012 MGRT beleži na vseh spremljanih postavkah napredek pri črpanju. Potrjenih je bilo za 115,5 mio evrov instrumentov (javni razpisi in projekti) in podpisanih pogodb za 30,4 mio evrov. Iz proračuna je bilo izplačanih za 28,4 milijonov evrov in za 47,3 milijonov evrov posredovanih zahtevkov za povračilo na MF-organ za potrjevanje. NAPREDEK PRI ČRPANJU V ČASU: FEBRUAR – MAREC 2012 VSI OPERATIVNI PROGRAMI napredek od 31.1. do 31.3.12 v mio EUR (31.1.) v mio EUR (31.3.) % realizacije na pravice porabe (31.1.) % realizacije na pravice porabe (31.3.) napredek v mio EUR Pravice porabe 2007-2013 EU in SLO del 4.825 4.825 Razpisana sredstva EU in SLO del 3.919 4.024 81,2 83,4 + 105 Podpisane pogodbe EU in SLO del 2.878 2.980 59,6 61,8 + 102 Izplačila iz proračuna RS* EU in SLO del 1.864 1.939 38,6 40,2 + 75 Povračila v proračun RS** EU del 1.362 1.423 28,2 29,5 + 61 *izplačila iz državnega proračuna upravičencem v % razpoložljivih sredstev 2007-2013 **posredovani zahtevki za povračilo na MF-organ za potrjevanje v % razpoložljivih sredstev 2007-2013 Posamezni operativni programi napredek od 31.1. do 31.3.12 % izplačil (31.1.) % izplačil (31.3.) % povračil (31.1.) % povračil (31.3.) Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 55,1 % 55,9 % 46,3 % 48,5 % Operativni program razvoja človeških virov 40,6 % 43,0 % 34,3 % 35,4 % Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 19,3 % 21,2 % 18,0 % 18,9 % Po potrditvi rebalansa proračuna 2012 v Državnem zboru RS bi se moral pokazati bistven napredek pri črpanju evropskih sredstev (tako pri razpisovanju sredstev, potrjevanju infrastrukturnih projektov z odločbami, podpisovanju pogodb kot tudi pri izplačilih in povračilih sredstev). Za evropske projekte je v rebalansu proračuna 2012 na voljo 800 mio evrov sredstev (lastna udeležba in EU del) in še posebna proračunska rezerva v višini okrog 100 mio evrov lastne udeležbe in pripadajočega EU dela. Tudi to kaže, da je to področje absolutna prednostna naloga sedanje Vlade RS. 3. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA LASTNO SOUDELEŽBO Zagotavljanje sredstev za lastno soudeležbo je žal odvisno od proračunskih zmožnosti posameznih upravičencev (podjetij, občin itd.), zaostrena javno-finančna slika, ki je posledica ekonomske in finančne krize, pa pomeni tudi za Vlado RS in ministrstva zahtevnejši okvir glede na pretekla leta. Navedeno pa nikakor ne pomeni, da bo pri črpanju EU sredstev za lastno udeležbo na voljo relativno manj sredstev niti, da bi se iz tega naslova upočasnilo črpanje. Vlada RS obravnava področje črpanja EU sredstev kot eno svojih prednostnih področij, zato je bilo treba v rebalansu proračuna 2012 zagotoviti potreben obseg sredstev za lastno udeležbo. Pri načrtovanju se je namreč lastna udeležba za črpanje EU sredstev zagotavljala prednostno, in sicer pred drugimi programi, ki so financirani le iz nacionalnih javnih sredstev, oblikovana je bila tudi ustrezna proračunska rezerva za pokrivanje morebitnih dodatnih potreb na tem področju. 6. UKREPI MGRT ZA POSPEŠITEV ČRPANJA SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE IN NAPOVED ZA PRIHODNJE MGRT je pripravilo celovito analizo stanja na področju črpanja evropskih sredstev in jo predstavilo tudi na seji Vlade RS 8. marca 2012. Zavedamo se, da je prav v času ekonomsko socialne krize nujno ohraniti investicije v konkurenčnost slovenskih podjetij in njihove naložbe v človeške vire, pri čemer so v veliko pomoč sredstva kohezijske politike. Zato MGRT namenja posebno pozornost aktivnostim za pospeševanje črpanja sredstev, poenostavitvam in temeljitejšemu vsebinskemu načrtovanju izvajanja kohezijske politike. V sodelovanju z resorji, ki so vključeni v izvajanje kohezijske politike, ter posluhom za mnenja in predloge upravičencev, ki izvajajo projekte, je MGRT doslej opredelilo tiste poenostavitve in spremembe, ki so ključne ter izvedljive. Najpomembnejše izboljšave in poenostavitve: • poenostavitev postopkov poročanja za upravičence (zlasti v primerih, kjer je podporna dokumentacija izjemno obsežna); • uvedba predplačil (upravičencem ne bi bilo treba zalagati lastnih sredstev); • uvedba pavšalov za obračun posrednih stroškov v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada; • spremembe, ki so vezane na skrajšanje postopkov potrjevanja in izvajanja instrumentov (npr. hitrejši pregled vlog in izdajanje odločb); • skrajšanje časa od izplačila iz državnega proračuna do povračila iz proračuna EU ter pospeševanje prilivov v proračun Republike Slovenije; • uvedba krajših plačilnih rokov za investicijske transfere in s tem občinam zagotovitev plačila iz državnega proračuna dan pred zapadlostjo plačila situacije izvajalcu, kar občinam bistveno olajša izvajanje projektov, saj jim ni več potrebno zalagati lastnih sredstev oz. najemati kreditov za premoščanje; • spremembe operativnih programov OP ROPI (razvoj okoljske in prometne infrastrukture) in OP RR (regionalni razvoj) – s ciljem podpreti raziskovalno-razvojne aktivnosti v gospodarstvu ter preprečiti ustavitev vlaganj v znanje, inovativnost, raziskave in razvoj. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je bil obseg sredstev na raziskovalno-razvojnih področjih v okviru OP RR povečan za 230 mio EUR, s tem je Slovenija prispevala k premagovanju krize slovenskemu gospodarstvu. Glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja EU sredstev, bo MGRT v prihodnje namenilo pozornost izvajanju naslednjih področij: • identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje projektov (npr. težave pri postopkih javnega naročanja, stečaji in likvidnostne težave na trgu gradbeništva, likvidnostne težave upravičencev in s tem povezano sofinanciranje projektov, …) in iskanju rešitev ter pospešitev izvajanja projektov (izplačila iz državnega proračuna); • nadaljevanju z intenzivnostjo dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike. V letu 2012 pričakujemo intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih projektov, ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe, čeprav se je treba zavedati, da gospodarske krize še ne bomo prebrodili; • če se izkaže, da izvedbe projektov v okviru področja okolje in promet ne bo možno pospešiti (skladno s postavljenimi roki za izvedbo posameznih aktivnosti), bo treba izvesti prerazporeditev pravic porabe znotraj OP ROPI; • nadaljevanju aktivnosti za poenostavitev in optimizacijo delovanja sistema izvajanja kohezijske politike ter pospešeno črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada; • ohranjanju dinamike priprave zahtevkov za povračilo in zmanjševanju razkoraka med izplačili iz državnega proračuna ter povračili iz evropskega proračuna; • nadaljevanju uvajanja poenostavitev za poročanje za upravičence in s tem prispevati k zmanjševanju administrativnih bremen; • osredotočanju na izvedbo programov, ki prinašajo maksimalno dodano vrednost in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest; • financiranju razvojnih projektov za krepitev družbe znanja, inovativnosti in ustvarjanje delovnih mest; • aktivnemu in transparentnemu informiranju in obveščanju javnosti o možnostih koriščenja sredstev kohezijske politike; • čim boljšemu sodelovanju vseh institucij, vključenih v izvajanje kohezijske politike v Sloveniji. * * * * *
|