ursonok
|
Evo me, ursonok is back! Sem čisto na psu, spala 4 ure, v P se načakala, vsega skupaj več kot 3 ure, vmes parkrat zgubila živce ... No, stvar je naslednja. Rana po CR je zelo lepa, povsem dovolj debela, otrok zaenkrat ni prevelik (okoli 3500gr). Tako da glede tega so rekli, da komot rodim naravno. Potem pa je tip ugotovil, da sem imela pred tremi leti konizacijo in se je zapičil v to: češ da me to kvalificira za CR, ker je pri naravnem porodu riziko, da se MV ne bo odpiral in bo počil. Sem padla čisto ven, češ da G, ki mi je delal konizacijo, pravi, da načeloma ni ovir za naravni porod - res se lahko MV ne odpira, a to se vidi med popadki in se potem naredi CR, ni ga pa treba zaradi tega "planirati". No, tam so zabeležili, da se "pacientka ne strinja s planiranim CR" in me poslali domov do PDP-ja. En dan prej, tj. 7. marca, če še ne bo nič, moram spet v P na "konzultacije" - tokrat k samemu šefu bolnice. Ne štekam. Jaz se bojim, da bo premalo plodovnice (itak je je dovolj, dvakrat več kot jo je namerila moja trapasta G, ki je zadnjič čisto zapaničarila) ali da bo rana pretanka, a ko se izkaže, da je vse ok, me začnejo strašiti z nečim tretjim. Saj vem, da se MV čudno obnaša po konizaciji, a dajmo mu vsaj možnost. Aha, ko me je vaginalno pregledal, je ugotovil, da je MV dolg samo 1cm, popolnoma mehak in že malo odprt. To pomeni, da imajo "mini popadkiči", ki jih čutim zadnje dni, res učinek! Zdaj sem doma, malo zamorjena zaradi neprespanosti ...No in razmišljam, kaj še lahko storim, da v tem tednu človek pride na svet. Jaz sem namreč odločena, da rodim 3. 3. (zdaj mi vse nekaj kradete ta datum! ), ampak ne vem še, kako naj tamalega v to prepričam . Sem šla iz P peš domov, po mrazu in snegu, ura hitre hoje. In sem imela zdaj že ene tri mini popadkiče doma. Na CTG se v tem tednu sploh ne mislim naročat, ker sem sita teh dohtarjev. Cel dan imam zajeban zaradi tega. Nič nisem naredila danes! Do konca tedna delam in se imam fino. No, za vikend pa rodim . Hrchy, jaz sem podobno doživela takoj po porodu. Jok in histerija, da "nikoli več ne bova sama" in "kaj nama je bilo tega treba", ker je bilo res vse idealno ... A poti nazaj ni. Pa saj ni tako slabo, boš videla. Populis lepo, da si se javila. Ti nas malo zezaš, javiš se, pa ponikneš za tri dni, ustvariš neko misteiozno atmosfero, da nas vse skrbi, kje si, potem pa spet: hojla, tu sem, nič mi ni . Redno se oglašaj! Jada joj, pazi nase no. Mislim, da si tudi že za rodit! Cokolino, pri tebi tudi že nekaj dogaja, kot vidim. Super. Itak je pa čez 2 dni marec, tako da je že skrajni čas, da začnejo deževati smsi Ko sem šla zjutraj v P, je bil ful lep sonček in ptički so peli, prava pomlad! Zdaj pa pada sneg, ful je mraz in piha, aaaaa Povem vam punce, jaz ne bom zdržala še enega vikenda noseča. Imam dovolj vsega. Čisto sem napsihirana, hormoni, nespanje, potem pa še vsa ta porodnišnična atmosfera, čakanje, konsultacije itd itd. In nič od tega ti itak ne "garantira", da bo porod ok in vse dobro. Skratka, čudim se, da ženske v povprečju živimo dlje od moških. Že sama N in sam porod sta en tak hjudž stres, da nam ziher pobereta par let kakovostnega lajfa. Nič, počakam, da se kolač speče, maznem en kos, potem pa pride že tamala. Naspala se zgleda ne bom :(
|