tosja
|
Naloga materinstva kot izziv
(Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije)
Mama je ena sama, kot je zapisano v neki pesmi, ki sem jo kot deklica znala na pamet. Ne glede na to, koliko žensk vstopi v naše življenje in se nanje tako ali drugače navežemo, nobena ne more nadomestiti mame.
Pa čeprav morda fizično ali čustveno oddide iz otrokovega življena, ima težave s psihično stabilnostjo, je bolna, odvisna od različnih substanc ali umre. To je za otroka največja krivica, s katero se spopada in živi.
Mama ima v življenju svojega otroka eno glavno nalogo oziroma cilj. In to je pripraviti otroka na samostojno pot, da bo kot ptiček odletel iz gnezda in si tam nekje v svetu zgradil svoje gnezdo. Ta cilj je seveda zelo zapleten, ne gre brez bolečin in stisk, a tudi radosten. Ko otrok odide od staršev s samozavestno držo samostojnosti in s prepričanjem, da mu bo tam zunaj uspelo, da se bo znašel, si starši lahko dajo medaljo za uspeh in potrdilo, da so dobri starši.
Otrok pravzaprav odhaja od mame že takrat, ko se rodi. Ob rojstvu se dve telesi fizično ločita - otrokovo telo potrebuje nego in skrb, da preživi, materino pa sočutje in čutnost pri okrevanju po porodu. Tu je zelo pomemben partner, ki otroka sprejme, pomemben pa je tudi za partnerico, saj je njegova glavna maloga v tem obdobju, da je njej v pomoč in podporo. Oprano in obešeno perilo, pomita tla, pobrisan prah, skrb za obroke, nočno vstajanje in čustvena podpora partnerici so nenadomestljivi. Če tega ni, če partner otroka ne sprejme, bo ona čutila osamljenost in se bo distancirala od njega, morda celo zbolela za poporodno depresijo.
Drugi otrokov odhod se zgodi, ko ta shodi. Vsak korak je pomemben, saj mu predstavlja okno v svet. Stvari so jim kar naenkrat dosegljive, razdalje in višine nepremagljive. V tem obdobju je zelo pomembno, kako se mama počuti in ravna v teh otrokovih odhodih. Pusti ga v svet, da raziskuje, in potolaži, ko pade ali se udari ob kakšen rob mize, neprestano jo je strah, da ne bo zgrmel z igrala, po hribu navzdol in ga zato neprestano opozarja in mu s tem sporoča, da je svet poln pasti in nevarnosti. Je morda mama posesivna, preveč zaščitniška? Vsi mamini besedni in vedenjski odzivi se vrišejo v otrokovo notranjost in ga spremljajo ter tako določajo njegovo nadaljno razumevanje in raziskovanje sveta.
Tretji odhod zaznamujejo besede, prek katerih otrok komunicira s svetom. Sprva nerazumljivo, kratko in nespretno, nato pa vedno bolj razločno. Če mama otroka zasmehuje ali ga ponižuje to govorico, bo imel otrok vedno občutek, da ne more izraziti pristnih misli zaradi posmeha in kritik okolice. Če pa bodo starši spodbujali govor, ga razvijali z vzajemno komunikacijo in igračami, bo otrok z veseljem govoril, pa tudi bolj samozavestno, brez občutkov sramu.
Četrti odhod je odhod v vrtec ali v šolo, kjer se za nekaj ur na teden loči od staršev. Če je otrok varno navezan na mamo, jo bo sicer pogrešal, vendar mu v vrtcu in šoli ne bo težko, nasprotno, bo razigran, sklepal bo nova prijateljstva, razvijal govor, igro. Ko ga bo prišla iskat, se je bo razveselil in včasih ne bo hotel takoj domov, saj je ravno sredi igre, v kateri zelo uživa in je ne želi prekiniti.
Če je otrok na mamao nevarno navezan, se bo z jokom in protestiranjem poslovil od nje, čez dan pogosto spraševal, kdaj pride, in se dobesedno obesil nanjo, ko bo prišla ponj. Ali pa jo bo ignoriral in se vedel, kot da je ne potrebuje.
Peti in šesti odhod sta doba mladostnišva in dokončni odhod. Pri prvem se otrok s samostojnostjo, pa tudi uporom in protesti poslavlja od staršev, a si, čeprav z vedenjem sporoča ravno obratno, želi, da ga starša spremljata, razumeta in podpirata v tem težkem obdobju, ki je naporno za celotno družino in predvsem, da ga sprejemata takšnega, kot je. Ko otrok, zdaj že mladi odrasli, dejansko zapušča gnezdo, je naloga mame, predvsem pa očeta, da ga z lepimi besedami pospremi v svet. Da ne izgovarjata besed, ki jih ne mislita, ker so odraz njune stiske. Da se veselita z njim in mu povesta, kako ponosna sta nanj, pa tudi nase.
Drage mame, če daste otroku najboljšo sebe in se ne trudite biti perfektne in idealne mame, ampak le dovolj dobre, če čutite otroka v stiskah, ste z njim sočutne in razumevajoče, ste dobre mame.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
smo tud vsaj 3 prvič bile aprilčice
da če samo otdeva brez bolečin je to ok...da tako se telo pripravlja torej vaje 
nič ne prehiteva glede teže, da me ne bo matrala še z diabetološko...Za las mi je zgleda ušla dieta. 
da gre samo tako naprej! 
Sem šla pa prvič lulat šele ob 4.30! Se mi je pa zgodilo nekaj precej strašnega zvečer ... No, vsaj zame je bilo 
. Ponoči me je zbudil in sem ene par minut glasno javkala - moj pa spi kot polh čisto zraven. 
- strašno boli želodec. Res ni nikjer več nobenega prostora. No, sem pa danes glede na zadnjo M že v 36. tednu, po UZ pa v 37.! 
.. a se sanja kateri od vas kaj za ene papirje moram zbrat
zmisli. In men gre to blazno na jetra, ker ji ne zna rečt NE. 
), pa ne vem a naj kupim kar ene 85 B, al raje C (če upam na naval mlek, in držim pesti da bom imela enkrat v lajfu mal večje
