onur
|
IZVIRNO SPOROČILO: šema IZVIRNO SPOROČILO: Andromeda IZVIRNO SPOROČILO: zara13 Doma sva opazila vedno več motenj oz. stvari za katere najprej misliš, ahh sej tko se igra, oz. je ta naš otrok nekaj posebnega že od rojstva naprej. Ko pa so še vzgojiteljice to omenile, sve se samo pogledala, in sva vedela na kaj misliva oba - Tian ima verjetno motnje avtističnega spektra. Čeprav nama je zdravnica v razvojni pred nekaj časa nazaj rekla, da pa on to sigurno nima, sva sedaj prepričana, da nekaj je na tem. Tako, da ja...bo kar težka sprejeti pa normalno, da se vprašaš kaj groznega sem storila v prejšnjem življenju, da me tkole nekdo kaznuje, nimaš kej, treba je it dalje, na vse možne preiskave, itd...predvsem pa pozitivno naprej!!! Če je to TO, lahko vsaj upam, da ima Aspergerja. Nikar se ne sprašuj in ne krivi sebe za vse skupaj in ne se psihirat, da te nekdo kaznuje, nekatere stvari so pač nad nami in ne moremo vplivati na njih. verjamem, da je hudo, ko se zaveš, da je pa tvoj otrok "drugačen" od ostalih. 20 let ali pa celo manj nazaj se o takih motnjah sploh ni govorilo, otrok je bil ali "problematičen" ali pa "duševno prizadet" in čao. Drugače pa naj to diagnozo postavi strokovnjak za tovrstne motnje in ne vzgojiteljici, ki "takega otroka še nista videli". Držim pesti, da se dobro izteče, ti pa svetujem, da se morda povežeš s kakšno mamico, ki ima otroka z avtizmom, mislim, da je tudi na RR en tak forum, pa malo poglej. In ko je hudo, kar pridi sem in se izpovej, zato smo tu Dejstvo je, da si vsak želi otroka zdravega tako in drugače. Pozdravljam pa razmišljanje zare13. Zelo pohvalno, da ste mnenje vseh v vrtcu sprejeli tako pozitivno. Ponavadi traja, da starš sploh sprejme odstopanje svojega otroka od povprečja. Primerov, ko si starš zatiska oči in čaka na čudež s komentarjem:"Mah, saj bo. Bo pač malo kasneje." je veliko. Namen vseh nas v vrtcu je, da v prvi vrsti otroku nudiš tisto, kar potrebuje. Tega pa ne moreš, če niti ne veš, kaj točno otrok potrebuje, kje potrebuje prilagoditve. Za to potrebuješ svetovanje ustreznega delavca, saj je vsak otrok z motnjo individualen primer. Opaziš odstopanja, spremembe v razvoju, neustrezno reagiranje...vendar pa imaš zvezane roke, če starš postavi zid - z mojim otrokom ni nič narobe. Sama sem imela to srečo, da sem lahko uživala pozornost otroka z avtizmom. Dal mi je več, kot vsa ostala skupina skupaj. Spomnim se, kako rad je pel, me spremljal s pogledom, vlekel za roko, ko je nekaj hotel. Imel je tudi odločbo o usmerjanju, zato je imel tudi program prilagojen svoji stopnji motnje. Nanj imam same pozitivne spomine. Malo manj pozitivni pa so bili pri nekem drugem otroku, pri katerem se je ravno tako izkazalo, da kaže znake avtizma. S sodelavko sva najprej čakali z razgovorom, ker je bila mama ravno pred porodom. Ko pa sva razgovor opravili, sva naleteli na neodobravanje staršev. Menili so, da bo otrok pač malo kasneje govoril. Spomnim se, kako težko sem jo obdržala v igralnici, ker je veliko begala, pri dejavnostih ni zmogla sodelovati, fascinirala jo je tekoča voda iz pipe (rok pa si v enem letu ni uspela samostojno umiti). Žalostilo me je, da ji starši ne želijo pomagati, saj bi morali priznati, da je njihov otrok drugačen. Dejstvo pa je, da otroci slej ko prej ne zmorejo slediti tempu. Velikokrat se to zgodi v prvem razredu. Bravo zara13 Dejstvo je težko sprejeti, saj se večkrat ravnamo po družbenih normah normalnosti in ne upoštevamo notranjega jaza. Je pa res lažje ko to sprejmeš in otroku začneš nuditi tisto, kar potrebuje. Je pa težko, težko, če nimaš podpore pa še težje. Mi smo pa včeraj pohajali pri naših. Smo bili na kosilu. Je bila še sestra z družino. Bilo je super. Tmalemu sem dala provat bučke in je nekaj pojedel (okušamo hrano). Zvečer pa sem mu dala malo kašice, pa je jedel, pa si nisem upala dati več. Samo okušamo zaenkrat. Jutri imamo pregled sečil v bolnišnici, zato držite pesti. Petja pa je šla po nekajdnevnem premoru v vrtec.
_____________________________
Petja je najin sonček, ki nama razsvetljuje vsak dan.
|