|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 16:03:12   
ZARA
Nekaj je moral študirat, ker je omenjal študij in da je takrat veliko potoval. So se mi pa vtisnile njegove besede pred leti, ko je nekje komentiral, da sploh ne vemo kako smo lahko srečni, ker živimo na tem koncu sveta. V SLO je mislil, normalno.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 18:47:32   
shewolf
IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba
Tocno tako. Vedet je pa tudi treba, zakaj je situacija v marsikateri afriski drzavi taksna kot je...premalo je tega znanja, zavedanja med Slovenci, vecina pogleda novice in vidi samo slabo, lakoto in vojne, ampak Afrika je ogromna in dezele zelo razlicne. Malo ljudi pogleda na stvari z drugih zornih kotov in ekonomski interes velikih drzav, zavojevalk, je samo eden, ceprav odlocujoc faktor. Kriznar pac zlo emocionalno reagira ampak mu dam prav, zbudit je treba ljudi, ker marsikateri ''popotnik'' ne vidi stvari, ki bi jih moral videt, ker v sebi ne vidi stvari, ki bi jih moral.

Popolnoma se strinjam z Arnetom: osebna odgovornost je osebna odgovornost. In ce reces, ce ne bom jst pojedel te krave, jo bo nekdo drug. To je pasivnost, proti kateri Kriznar tako burno odreagira. Seruga potuje, ker potem s tem sluzi, ne potuje zato, da bi osebnostno rastel. To je velika razlika. Odlocujoca. In ce svinja svet, naj ga vsaj z namenom, naj saj sprejme to odgovornost. Pa je ne. Zalostno.


Zelo lepo napisano.

< Sporočilo je popravil shewolf -- 27.6.2011 18:48:51 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 20:50:33   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ravno to "evolucijo" od 3. k 1. svetu, rast družbe od revne do družbe blaginje sem poskušal prikazati na primeru 3. generacij - naši stari starši, starši, mi/naši otroci.

Ja, saj sem se strinjala s tabo - naši predniki so se morali bolj matrat in uspeh je bil že to, da smo preživeli, naši starši so nam dali že več - svoj čas in izobrazbo, recimo, ker se je to dalo, mi lahko gremo še korak daljeuser posted image . Zakaj vidim jaz to kot pozitivno, ti pa ne, čeprav oba isto govoriva?user posted image


Mogoče snameš rožnata očala. Mnogo idealiziraš svet, sebe označiš za "večno optimistko" medtem meni niti na kraj pameti ne pade, da bi se predalčkal, izključeval eno na rovaš druge strani itd. - trudim se biti kar se da realen. Dovzeten sem tudi za "težke" teme, brez njih nekako ne gre pojasniti fenomena izobilja naše družbe in istočasno ima "zlata medalja" Zahoda pogosto svojo temno plat oz. kar se vidi kot uspešen rezultat naših veščin in sposobnosti ob zrenju iz druge strani zelo lahko odkrije lastno neodvisno zatiralno silo. Zelo na kratko - večja, kompleksnejša kot je civilizacija, bolj ranljiva je, kreativni potencial je mogoč samo ob določeni meri destrukcije, da sprejmemo novo je treba zavreči staro in v svetu s 7. milijardami ljudi in ob tej enormnosti se postavlja vprašanje kakšne bodo jutrišnje revolucije, če zgodovina kaže, da je vsaka naslednja bila toliko bolj krvava. Ne rečem, da se te bodo zgodile, vendar pa tolikšen optimist, da bi lahko rekel, da se zagotovo ne bodo vseeno nisem.



In za preživetje otrok ne dela samo Indijka, delajo tudi njeni otroci,

In to se mi zdi narobe! Ona bi morala biti plačana toliko, da bi lahko preživela svoje otroke - to je zame prav. Stvari bi bile malo dražje, a porabili bi jih malo manj, manj bi onesnaževali... win-win-win


Ne razumeš najbolje kapitalizma. Ali ti nisem dovolj enostavno razložil delovanja kapitalizma, sploh v državah tretjega sveta? To, da otroci na vzhodu delajo ni vsiljeno s strani kapitalizma temveč je kapitalizmu dano - tam delali so otroci že prej in v državah tretjega sveta, kjer je največji prirast prebivalstva in je potrebno nahraniti največ lačnih ust je kapital samo pobral smetano - lokalne sociopolitične okoliščine so se srečale z globalno ekonomijo. In ko na to mesto stopi kapital, s svojimi merili kategoriziranja družbe na revno in bogato, je s to sebi lastno in specifično  retoriko in v nam domačem jeziku sposoben približati tujo kulturo nakar smo ponavadi zgroženi - zato sem med drugim omenjal hinavščino zahodnega kapitalizma, ko sem omenjal Najkice, ki jih prav tako kot lokalno kitajsko blago, ki ga pljujemo, ravno tako proizvajajo tudi otroci.
Narediva en obrat - meni se ne zdi prav, da se naši otroci samo igrajo, da jim vse bolj ni treba delati nič in da od njih terjamo vedno manj. Mi imamo ravno ta problem, naši otroci so preveč razigrani, imamo problem vcepljana delovnih navad, otrokovega nesoočanja z neuspehi, travmami skozi socializacijo, ki naj otroka utrdijo, ga pripravijo za kasnejše življenje v katerem bo treba garat. Zato, da bi nekdo znal delat, garat, kar se kolikor se mi trudili to zanikati še zmeraj najbolj ceni, mu je potrebno "streti duh" že v otroštvu. Pa narediva še ne obrat - kaj pa če jih skozi igro v bistvu ravno pripravljamo na kasnejše življenje, pa jim kupujemo igračke, ki v bistvu samo prikrito simulirajo stvarnost,  so orodje v rokah otrok, kar pomeni, da igra v bistvu ni nič druga kot floskula za dejansko delo, ki ne samo da ni plačano, temveč je za njen užitek potrebno nam odrekati - igračke niso zastonj. Igra ima svoja pravila in prepovedi, je zelo resna stvar, toliko večji je užitek ob zmagi in razočaranje ob porazu. Torej, če to drži, nam tale našaa zgodba samo prikriva resnico in nas drži v zablodi, da se našim otrokom ne godi nič slabega - naši otroci to ravno tako izkoriščani, še huje, medtem ko se na indijskih in kitajskih profitira tako, da se jim da manj, se našim tako, da se jim celo vzame.


učite se, da vam ne bo potrebno garati, kot je to bilo potrebno nam

Tebi se zdi to narobe? Meni se zdi to dobro! Res je, da sem eno generacijo naprej, ker so že moje starše uspeli njihovi starši izobrazit in jima s tem dat eno osnovo, na kateri sta gradila, da sta dala nam še več... Ampak zakaj bi bila jaz zato zmedena? Kvečjemu hvaležna! lahko sem študirala to, kar sem si želela, nista pritiskala name kakorkoli, imam celo to srečo, da lahko trenutno delam to, kar imam rada... Madona, ne vem zakaj bi zdaj pri vsem tem, ne vedela kam s svojim življenjem! Ok, imam plane b,c,d,... ker je pač življenje nepredvidljivo - ampak mi noben, razen skrajniih (v primeru vojne ipd...) ni napačen. Tudi če ne bom več delala tega, kar delam zdaj, bom delala nekaj - in sem prepričana, da z veseljem. Zakaj bi zato, ker imam to srečo, da mi ni treba stiskat zob zato, da preživim, bila nihilistična in zmedena in lena in ne vem kaj še vse?


Nekaj kar je abstraktno razumeš na osebnem nivou. Pa ko že drezaš - si lena, si neproduktina, visiš na tem forumu medtem, ko bi morala postoriti kaj druga, število tvojih prispevkov kaže na potencialno asocialno motnjo, človek lahko pride do zaključka, da zaradi tako izjemne potrebe izpovedovati se v virtuali zelo trpi tvoja reala, kaj bo šele zdaj, ko dobite še enega otroka, ubogo tole dete s takšno mamico, zmedena si ker toliko tehtaš katere čevlje kupiti, kateri materiali so bolj varni, kateri manj negativno vplivajo na okolje... Skratka en kup nevrotičnih in histeričnih simptomov, ki so lahko samo posledica nihilistične mlade družbe, kateri pripadaš in ki išče samo instantni užitek, lahkotne in pozitivne teme katerih konec obvezno mora biti optimističen happy-end medtem, ko jih za Bergmana boli qrac....
In  ko sva že pri njem, z njim te bom tako dolgo drkal, dokler si ne boš ogledala Autumn sonate, v kateri sta moč združili Ingrid Bergman v svoji zadnji vlogi ter Liv Ulman - krasna konfrontaciija hčerinih strahov in materinih idealov zapakirana v vrhunsko dramaturgijo ter virtuozno igro obeh z nepozabnim in šokantnim seciranjem starševske brutalne nežnosti - če ne verjameš meni, poišči drugo mnenje pri mami.

Toliko za danes, da ti ne bo preveč slabo... user posted image

Ostalo drugič, mogoče nikoli...

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 20:54:29   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Križnar ni strokovnjak, še manj pa kompetentna oseba, ki bi imela možnost reševati probleme.

Nimam pojma, kaj je po izobrazbi, povsod ga predstavljajo kot humanitarca - in ti naj bi vedeli nekaj o tem, kako pomagat ljudem, ne? Vsekakor ve več kot jaz - in če pravi, da je rešitev, me seveda zanima, kakšna. samo ne gledat butastih nadaljevank, ni rešitev - ker to že delam, pa so ljudje tam še vedno enako bogi.


Kaj pa vem, koliko humanitarec ve, kako v konkretnem času in prostoru ljudem pomagati. Nekaj osnovne logike je tukaj, brez da hodiš po svetu - končaj vojno, daj ljudem jesti, piti zdravo vodo, osnovno zdravstveno oskrbo (cepljenje proti boleznim, kontracepcija, zdravila), pošlji jih v šole.

Kompetentnost pomoči poleg poznavanja konkretnih razmer (kaj manjka in kaj je potrebno), bistveno določa poznavanje relacij, ki v določenem okolju vladajo ter točk moči in odločanja, na katere je potrebno s pravo mero diplomacije ali agresije pritisniti. Kompetenca ni samo v vedenju, kaj je potrebno, ampak v tem, kje, s kom, v katerem trenutku in kako. To je ali stvar dobre diplomacije (kjer je Šeruga kot oseba bistveno boljši, čeprav se dojema pocukran in dobičkoljuben), ali pa toliko velike osebne moči dejanj, ki obstoječe odnose ali zaobidejo ali pa jih presežejo s tem, da za seboj potegnejo dovolj veliko maso enako mislečih, predvsem pa enako delujočih. V tem smislu Križnarja ne vidim kot kompetente osebe, ker te moči nima. Je humanitarec sam po sebi, a običajno v tako ekstremnih okoliščinah, kot jih raziskuje in želi spremeniti on, še zdaleč ni dovolj. V tem smislu mu je humanitarna nota morda celo bolj v oviro kot v prednost.

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 20:56:11   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

.... krasna konfrontaciija hčerinih strahov in materinih idealov zapakirana v vrhunsko dramaturgijo ter virtuozno igro obeh z nepozabnim in šokantnim seciranjem starševske brutalne nežnosti - če ne verjameš meni, poišči drugo mnenje pri mami.



"Sve je moguće i sve se čini u ime ljubavi i zbrinjavanja. Majčine traume treba da se naslede, ćerka treba da plati majčine promašaje. Majčina nesreća treba da bude i ćerkina nesreća."

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:08:56   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

Kaj pa vem, koliko humanitarec ve, kako v konkretnem času in prostoru ljudem pomagati. Nekaj osnovne logike je tukaj, brez da hodiš po svetu - končaj vojno, daj ljudem jesti, piti zdravo vodo, osnovno zdravstveno oskrbo (cepljenje proti boleznim, kontracepcija, zdravila), pošlji jih v šole.



Sej prav v tem je problem: Afrika vse to ima, ampak za pescico izbrancev, ki imajo denar. Tudi najrevnejse drzave, kot je Sierra Leone, imajo vso zdravstveno oskrbo, ce placas. Za obicajne ljudi ni nicesar, niti plasticnih rokavic za zdravnike. Ko humanitarna pomoc pride v drzavo, do javnega zdravstva pride bore malo, ker vecino vzamejo tisti, ki imajo privat klinike, kjer posrednikom vmes placajo, potem pa zdravstvene usluge pacientom zaracunajo. Ce zelis zdravila v dezelo poslat jih ne mores, ker je zakonsko to prepovedano: uvoz zdravil in medicinske opreme je vladno organiziran in stvar drzavne oblasti, ne pa posameznikov. Celo kot turist ne mores prinesti zdravil razen ce imas s sabo recepte in potrdila, da jih nujno potrebujes (torej ne mores nest v drzavo nekaj kar bos tam pustil). itd. itd.

Taksnih zadev je Kriznar videl na tone in na to vrstni kapitalizem on opozarja. Zakaj reagira burno? Jaz ga razumem - ko vidis, da mlade mamice umirajo na porodih, ker ni osnovno opreme kot so sterilni pripomocki ali latex rokavice, se ti zelodec obraca. Ko vidis, da je 80% ljudi nepismenih, ne ker bi bli butasti ampak zato, ker jim je to onemogoceno, zato da se jih lazje obraca, manipulira in izkorisca. Ko vidis mlade fante ki delajo v rudnikih za nekaj ficnikov, ki jih en razvajen  mulc v sloveniji na cesti niti ne pobere...vse te stvari razjarijo cloveka in ce imas le delcem empatije, ti pocasi poci film. Sploh ob pocukranih idejah o busmanih, ki jim Zvone placa (kot sam ni pozabil poudariti 2x), potem ves, da je sam isti kot ostali kapitalisticni izkoriscevalci, saj jim placa za to da plesejo in zakoljejo pujsa, ki ga skupaj pojedo...vse lepo in prav, ampak on zraven zasluzi se za celo credo pujsov, ki jih z busmani ne bo delil a ne? Prikazuje naivo, lepo podobo Afrike in izkorisca slovensko populacijo, ki si zeli romanticne Afrike, vrnitev v raj, na zacetek, pozabi pa pogledati realno sliko celine, ki je izredno bogata in kot taka tarca vseh sort oportunistov. Tudi Seruga je med njimi, diplomatske spretnosti, ki jih premore, pa mu ob tem koristijo za lasten cilj, ne pa za visje cilje, ki jih sanja Kriznar.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:15:56   
ZARA
Bibasiba, moj poklon.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:16:19   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba

Taksnih zadev je Kriznar videl na tone in na to vrstni kapitalizem on opozarja. Zakaj reagira burno? Jaz ga razumem - ko vidis, da mlade mamice umirajo na porodih, ker ni osnovno opreme kot so sterilni pripomocki ali latex rokavice, se ti zelodec obraca. Ko vidis, da je 80% ljudi nepismenih, ne ker bi bli butasti ampak zato, ker jim je to onemogoceno, zato da se jih lazje obraca, manipulira in izkorisca. Ko vidis mlade fante ki delajo v rudnikih za nekaj ficnikov, ki jih en razvajen  mulc v sloveniji na cesti niti ne pobere...vse te stvari razjarijo cloveka in ce imas le delcem empatije, ti pocasi poci film.


Razumem reakcijo.
Ampak. Poleg tega, da se jezi, da mu poči film, da reagira burno - kaj je potegnil za sabo, katero pomembno globalno spremembo? Jeziti se je ok user posted image , je impulz za dejanja, ki sledijo. Ampak, ima kompetence v tem smislu?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:21:48   
osamljena
IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba



Sej prav v tem je problem: Afrika vse to ima, ampak za pescico izbrancev, ki imajo denar. Tudi najrevnejse drzave, kot je Sierra Leone, imajo vso zdravstveno oskrbo, ce placas. Za obicajne ljudi ni nicesar, niti plasticnih rokavic za zdravnike. Ko humanitarna pomoc pride v drzavo, do javnega zdravstva pride bore malo, ker vecino vzamejo tisti, ki imajo privat klinike, kjer posrednikom vmes placajo, potem pa zdravstvene usluge pacientom zaracunajo. Ce zelis zdravila v dezelo poslat jih ne mores, ker je zakonsko to prepovedano: uvoz zdravil in medicinske opreme je vladno organiziran in stvar drzavne oblasti, ne pa posameznikov. Celo kot turist ne mores prinesti zdravil razen ce imas s sabo recepte in potrdila, da jih nujno potrebujes (torej ne mores nest v drzavo nekaj kar bos tam pustil). itd. itd.

Taksnih zadev je Kriznar videl na tone in na to vrstni kapitalizem on opozarja. Zakaj reagira burno? Jaz ga razumem - ko vidis, da mlade mamice umirajo na porodih, ker ni osnovno opreme kot so sterilni pripomocki ali latex rokavice, se ti zelodec obraca. Ko vidis, da je 80% ljudi nepismenih, ne ker bi bli butasti ampak zato, ker jim je to onemogoceno, zato da se jih lazje obraca, manipulira in izkorisca. Ko vidis mlade fante ki delajo v rudnikih za nekaj ficnikov, ki jih en razvajen  mulc v sloveniji na cesti niti ne pobere...vse te stvari razjarijo cloveka in ce imas le delcem empatije, ti pocasi poci film. Sploh ob pocukranih idejah o busmanih, ki jim Zvone placa (kot sam ni pozabil poudariti 2x), potem ves, da je sam isti kot ostali kapitalisticni izkoriscevalci, saj jim placa za to da plesejo in zakoljejo pujsa, ki ga skupaj pojedo...vse lepo in prav, ampak on zraven zasluzi se za celo credo pujsov, ki jih z busmani ne bo delil a ne? Prikazuje naivo, lepo podobo Afrike in izkorisca slovensko populacijo, ki si zeli romanticne Afrike, vrnitev v raj, na zacetek, pozabi pa pogledati realno sliko celine, ki je izredno bogata in kot taka tarca vseh sort oportunistov. Tudi Seruga je med njimi, diplomatske spretnosti, ki jih premore, pa mu ob tem koristijo za lasten cilj, ne pa za visje cilje, ki jih sanja Kriznar.



Tole pa podpišem do zadnje pike! Vse povedano!

_____________________________

moj nick name ni v povezavi z mojim počutjem... je le navdih nekega točno določenega momenta.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:24:35   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba

Taksnih zadev je Kriznar videl na tone in na to vrstni kapitalizem on opozarja. Zakaj reagira burno? Jaz ga razumem - ko vidis, da mlade mamice umirajo na porodih, ker ni osnovno opreme kot so sterilni pripomocki ali latex rokavice, se ti zelodec obraca. Ko vidis, da je 80% ljudi nepismenih, ne ker bi bli butasti ampak zato, ker jim je to onemogoceno, zato da se jih lazje obraca, manipulira in izkorisca. Ko vidis mlade fante ki delajo v rudnikih za nekaj ficnikov, ki jih en razvajen  mulc v sloveniji na cesti niti ne pobere...vse te stvari razjarijo cloveka in ce imas le delcem empatije, ti pocasi poci film.


Razumem reakcijo.
Ampak. Poleg tega, da se jezi, da mu poči film, da reagira burno - kaj je potegnil za sabo, katero pomembno globalno spremembo? Jeziti se je ok user posted image , je impulz za dejanja, ki sledijo. Ampak, ima kompetence v tem smislu?


ne, sej to sam ugotavlja. In zato hoce zdrmat mnozice, da bi dosegel kaksen ucinek. Proti velikim korporacijam in skorumpiranim vladam se en clovek ne more borit. Verjamem, da upa na pomoc ljudi, ki se niso dovolj apaticni, da bi jim blo vseeno. Da pa jim postane vseeno, pa rabijo videt in vedet realno sliko, ne iluzije. Potrebujejo znanje, tega pa dobijo samo, ko postanejo osebno zainteresirani in prevzamejo osebno odgovornost za spremembe.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 21:34:06   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba

ne, sej to sam ugotavlja. In zato hoce zdrmat mnozice, da bi dosegel kaksen ucinek. Proti velikim korporacijam in skorumpiranim vladam se en clovek ne more borit. Verjamem, da upa na pomoc ljudi, ki se niso dovolj apaticni, da bi jim blo vseeno.


Kako misliš da bo zdrmal množice? Kaj bo naredil, da se množica premakne in da doseže učinek? In konkretno, kakšne učinke ima v mislih?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   [Brisano sporočilo]
27.6.2011 22:49:54   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
27.6.2011 23:25:34   
ronja
Nekaj je moral študirat

Nekje mi je v spominu ostalo, da ekonomijo, nisem 100%.

Mogoče snameš rožnata očala. Mnogo idealiziraš svet, sebe označiš za "večno optimistko" medtem meni niti na kraj pameti ne pade, da bi se predalčkal, izključeval eno na rovaš druge strani itd.

optimist ne vidi nujno samo lepe strani - vidi tudi grdo, samo verjame, da bo prej ali slej lepa premagala grdo. To je fora optimizma - upanje, ne pa nujno zadovoljstvo nad trenutnim stanjem.

Ne razumeš najbolje kapitalizma.

To je res, sploh ga ne razumem - zato pa sprašujem.

To, da otroci na vzhodu delajo ni vsiljeno s strani kapitalizma temveč je kapitalizmu dano - tam delali so otroci že prej in v državah tretjega sveta, kjer je največji prirast prebivalstva in je potrebno nahraniti največ lačnih ust je kapital samo pobral smetano - lokalne sociopolitične okoliščine so se srečale z globalno ekonomijo.

Tega nisem vedela - dobila sem drugo sliko iz tega, kar sem pač prebrala, da so recimo Indijci baje bolj popustljivi do svojih otrok kot mi do svojih - mi ni na kraj pameti padlo, da pa morajo potem delat...

zato sem med drugim omenjal hinavščino zahodnega kapitalizma, ko sem omenjal Najkice, ki jih prav tako kot lokalno kitajsko blago, ki ga pljujemo, ravno tako proizvajajo tudi otroci.

no, to pa vidim, saj sem že sama prej omenjala superge, ki jih šivajo kitajci.

Nekaj kar je abstraktno razumeš na osebnem nivou.

Tudi to je res. Samo ne vem, kako je na abstraktnem nivoju, morda so ljudje v resnici res zmedeni - samo jaz nimam tega občutka - se mi zdi, da okoli mene kar vejo, kaj bi radi...

Pa ko že drezaš - si lena, si neproduktina, visiš na tem forumu medtem, ko bi morala postoriti kaj druga,

hehe, meni je rr zabava - tako kot gre kdo na pivo, grem jaz na rr. V službi recimo nisem na rr, moje delo ne trpi (vprašaj šefa, če mi ne verjameš;). Je pa res, da bi zdaj lahko recimo likala. pa se mi ne da in mi je slabo. In se zamotim s tem. Punci spita, lubi je trenutno šel nekaj iskat v klet, prej pa se je tuširal. Ne vem, če je kdo zato prikrajšan. Verjetno bi se oglasili (upam).
število tvojih prispevkov kaže na potencialno asocialno motnjo, človek lahko pride do zaključka, da zaradi tako izjemne potrebe izpovedovati se v virtuali zelo trpi tvoja reala,

hihi, svašta mi lahko očitaš, ampak asocialnosti pa mislim da res neuser posted image . Bi rajši čvekala v živo s kako prijateljico, to je res - ampak že vse spijo, ker ima velika večina otroke...
kaj bo šele zdaj, ko dobite še enega otroka, ubogo tole dete s takšno mamico

prve pol leta bo kriza, ker se dete ne bo pustilo odložit, če sklepam po prvih dveh, potem bo pa vedno boljše. ne meni, ne nikomur drugemu se moji punci ne zdita nesrečni, zakaj bi bil nesrečen tretji?
zmedena si ker toliko tehtaš katere čevlje kupiti, kateri materiali so bolj varni, kateri manj negativno vplivajo na okolje...

Potem so bili tudi vsi raziskovalci in veliki umi prejšnjih stoletij zmedeni - ker so vsi vedno tehtali - po mojem mnenju je to dobro - da um ne zakrni in da ves čas preverjaš, če se tvoje znanje še ujema z realnostjo.
Skratka en kup nevrotičnih in histeričnih simptomov

potem je fora spet v razumevanju besed: zame je nevrotično in histerično stanje duha, ki ni fajn - ali da te mori ali pa da ima neg. posledice. Meni je pa fajn in zaenkrat ne čutim nekih neg. posledic (pa bi jih v tem času že morala).

Ok, si bom ogledala Jesensko sonato. Nisem mahnjena na happy ende, večinoma so mi bolj všeč filmi z drugačnimi konci - vendar pa imam rada poanto filma in ne maram, da je film zatežen od začetka do konca. Pač ne uživam v njem. So mi pa všeč tudi težki filmi s poanto - samo mora bit res močna in taka, da jo razumem.
če ne verjameš meni, poišči drugo mnenje pri mami.

Imava zelo drugačen okus glede čisto vsega, edino otroci so nama obema všeč.

Še vedno ne vem, če vse to debatiranje kaj pomaga tistim bogim Afričanom. Zato bi pa rada kak konkreten nasvet.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu ZARA)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
28.6.2011 19:13:57   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka
Kako misliš da bo zdrmal množice? Kaj bo naredil, da se množica premakne in da doseže učinek? In konkretno, kakšne učinke ima v mislih?


napacnega sprasujes. vprasaj Kriznarja.


Glede na opisano teatralnost nastopov (in to, kako dolgo že opozarja na probleme), sem predvidevala, da so rešitve več kot jasne - konkretne rešitve, in da so kot take jasne ljudem.

Samo vpiti, kakšni problemi so tam nekje v tretjem svetu je enako, kot bi pes lajal v luno. Saj je čisto lušen, in tudi luna tam daleč je z naše zemlje krasna - to so pa tudi vsa dejstva, ki ostajajo nespremenjena.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 39
   [Brisano sporočilo]
28.6.2011 19:27:12   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 9:13:38   
Anonimen
Metulj, pa misliš, da bi se kaj spremenilo, če bi recimo vsi Slovenci naenkrat skočili pokonci, začeli bojkotirat vse svetovne firme, ki imajo direktno ali posredno povezavo z Afriko?
Ker če grem gledat samo malo v zgodovino, do konkretnih, dolgotrajnih sprememb ni prišlo nikjer, kjer ljudje sami, torej tisti, katerih se takšne ali drugačne težave konkretno tičejo, niso pri sebi ugotovili, da so spremembe potrebne in da morajo sami nekaj ukreniti proti temu. Suženjstvo v ZDA so ukinili šele, ko se je kritična masa ljudi, ki so hoteli ukinitev suženjstva v ZDA povečala do kritične mase. Prej je bilo v Evropi, zlasti v Franciji cel kup manifestacij, zborovanj, pritiskov,... pa ni bilo nobene spremembe. V Nemčiji je padel Berlinski zid, ko je ljudem dojadilo. Prej je bilo vsem jasno, kaj in kako se dogaja, a ni bilo dovolj, da bi do sprememb prišlo. Komunizem je padel, ko je bilo ljudem dovolj. Ne tistim v ZDA, kjer so skozi tulili, kako je komunizem grozen, ampak tistim, konkretno vpletenim. Palestince ima recimo pol sveta za teroriste, a se ves čas borijo za svoj obstoj, sicer bi jih že zdavnaj povozili. Apartheid v JAR je padel, ko je bilo kritične mase dovolj. V Iraku imajo državljansko vojno, ker so bile spremembe prinešene na silo, ker ljudje niso bili enotni v želji po spremembah. Enako v Afganistanu.....

Druga stvar glede Afrike, ki se mi zdi na dolgi rok pogubna, pa je Kristusov sistem deljenja rib. Namesto da bi ljudi naučili ribe loviti, se jim te deli (hrana, zdravila, orožje,...). Ljudje smo pragmatiki, pa naj bo to v Afriki ali Sloveniji. Če nekaj dobiš zastonj, zakaj bi se trudil sam delat, da bi prišel do istega rezultata? Do sprememb bo prišlo, ko bodo sami prevzelli pobudo. To manjka. Lastna pobuda. Je bila v Egiptu in neke spremembe se dogajajo. Je bila v Keniji in Zimbabveju, kjer so domačini zahtevali nazaj zemljo. Je bila v celotni Afriki, ko so se odločili prekiniti kolonizacijo in ustanoviti lastne države. Glede izkoriščanja tujih firm in ogromne korupcije med vladniki lastne pobude za spremembe še ni. Ta mentalna oblika odvisnosti, čakanje na rešitev od drugje se mi zdi pogubna za Afriko.
V enem tihomorskem otočku, ki spada pod Papuo - Novo Gvinejo, je bil eden največjih svetovnih rudnikov bakra ali cinka, se ne spomnim več točno, izkoriščala ga je ena velika ameriško-avstralska rudarska družba. Vladi so plačali mastno odškodnino (podkupnino) za neomejeno izkorišščanje, domačinom pa obljubljali ceste, infrastrukturo, bolnice, šole, višji standard. In domačini so čakali in čakali in čakali. Dobili so zgolj izkoriščanje in ogromno onesnaženje okolja. Na koncu so ene 10 let nazaj popiz...., naredili oboroženo vstajo, nagnali rudarsko družbo z otoka. Vlada si ni upala posredovati, ker so s tem tvegali upore tudi na drugih rudarskih območjih. Domačini so se znašli. Niso imeli bencina,. ampaak ker na otoku raste ogromno kokosovih palm so iz kokosovega olja naredili biodizel. In se vozijo okrog z land roverji, ki so jih pustili rudarji, namesto po bencinskih hlapih pa diši po kokosu user posted image . Uredili so zdravstveno oskrbo, otroci obiskujejo šolo. Hrane imajo v izobilju, ker je otok izredno rodoviten. Začeli so čistiti onesnažene reke - prevzeli so odgovornost zase, za svojo prihodnost, nehali so čakati na druge, da bodo izpolnili obljubljeno.

Tretji velik problem v Afriki so meje med državami. Te so vzpostavljene umetno, kot je potekala kolonizacija, ne pa po mejah plemen. Plemena so razdeljena med več držav in prepuščena različnim državnim ureditvam, posledično prihaja do vojn, obračunavanj,...

Ne vem, no. Jaz lahko zbiram denar, protestiram, organiziram delavnice in predavanja, kjer bi se pogovarjali o problemih v Afriki, a dokler sami pri sebi ne bodo popiz... nobena sprememba ne bo trdna, resnična, globoka, tako mi kaže zgodovina. Lahko neham kupovat Sony-jeve izdelke, ker vsebujejo izkoriščevalske sestavne dele in kupujem zgolj Nokio. Lahko pišem mednarodnim organizacijam, Unicefu, OZN, lahko naredimo peticije, lahko grem pomagat v misijone, organiziram zdravnike brez meja,.... samo ne vem no, ali bo to imelo kak dolgoročen učinek, če se sami ne bodo zbunili in skočili pokonci, tako kot se zdaj dogaja v arabskih državah.
Nisem dovolj pametna, razmišljam, kaj in kako, pa naj še kdo drug napiše svoje mnenje, mogoče pa se najde kakšna rešitev.....

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 9:53:42   
mateyka
ja Ankica, tako je. zato mene moti njegov pristop, ker nismo mi "krivi" in ne moremo mi tega rešit (folk tam mora malo sam brcnit, da pride do kritične mase - a bo kdo namesto nas poslal naše politike v pm?) - zagrenjenost je pa uperjena na nas (ne samo na "korporacije"). vsaj jaz to tako vidim pri njemu.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   [Brisano sporočilo]
29.6.2011 12:11:35   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 43
   [Brisano sporočilo]
29.6.2011 12:12:24   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 12:46:21   
Anonimen
Ej, metulj, hvala za napisano, ti odgovorim zvečer ali jutri. Fajn malo za razmislit. Nasploh: vse skupaj je eno veliko sranje user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 14:52:58   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
zagrenjenost je pa uperjena na nas (ne samo na "korporacije").


in prav ima!


eh dej no, po tej logiki lahk jaz nazaj na njega sikam, ker je belec in ker tle živi in ker uporablja zahodno tehnologijo, kot jaz. hočem ti samo povedat, da je ful nekonstruktiven pristop - zakaj bi blo to (kar počne, njegovo podajanje problema) koristno da bo tretji svet osvobojen, mi ni jasno in mi nikoli ne bo..

indija recimo je primer kako lahko na pesti riža kaj nardiš (neodvisnot npr.) - samo rabiš eno karizmatično in sposobno osebnost, ki je to sposobna speljat kot je treba imho.. jaz vseeno verjamem da kritična masa (v razmišljaju in dojemanju) bo prišla, da se bo nekaj premaknilo in to relativno kmalu. nekako makes no sense, da se ne bi user posted image

< Sporočilo je popravil mateyka -- 29.6.2011 15:03:44 >

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   [Brisano sporočilo]
29.6.2011 17:13:44   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 19:23:05   
Colt
Eden izmed bistvenih problemov je pasivnost črnčkov. Lastna pobuda, lastno delo, lastno učenje in lastna energija v boljši jutri. Ljudi jim ne manjka, naravnih bogastev še manj, manjka pa vsega naštetega v drugem stavku.

Tu so seveda še interesi globalnih kapitalistov, problem militantnih lokalnih plemen in neizprosnega boja za oblast...ampak tako je že zadnjih nekaj deset let, da ne rečem stoletij. Enkrat bodo morali poštekat, da bodo morali pač sami začeti loviti ribe. Miselnost je bistvena. Ne pa se it pirate po vzhodni obali, kar je seveda mimo.


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!



(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 20:35:57   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
eh dej no, po tej logiki lahk jaz nazaj na njega sikam, ker je belec in ker tle živi in ker uporablja zahodno tehnologijo, kot jaz. hočem ti samo povedat, da je ful nekonstruktiven pristop - zakaj bi blo to (kar počne, njegovo podajanje problema) koristno da bo tretji svet osvobojen, mi ni jasno in mi nikoli ne bo..

saj se strinjam s teboj - ampak moras pa priznati, da nosimo del odgovornosti za to in da je upraviceno frustriran... se enkrat - zato, ker je idealist. jz tud ne verjamem, da se bo kaj spremenilo.


seveda, nikoli nisem zanikala osebne odgovornosti. samo tukaj sta vde pomembni stvari, ki meni prvo padeta na pamet:
- kje posameznik zaznava osebno odgovornost (ker sem sigurna da jo ljudje različno zaznavamo oz. "merimo") in to moraš vedno upoštevat ko dopoveduješ take stvari (in jih btw imho pravilno formulirat, da sploh dosežeš določeni subjekt)
- in kaj ma on bit zafrustriran, če je moja osebna odgovornost MOJA (in ne njegova)? zdaj, ko se gremo te stvari (osebna odgovornost, meje subjekta, osebna krivda, ipd.), moramo bit dosledni. tukaj ON nima nobene pravice bit zafrustriran, če jaz nosim svoj del odgovornosti, kaj je to njegov posel, zakaj bi on mel pravico bit zafrustriran? jaz sem si tudi k srcu jemala kaj narest, da bo svet boljši, ko sem bial mlajša, nisem pa zarad tega bla zafrustrirana. ker če gledaš celostno, na osebni ravni lahko narediš samo toliko in nič več - ostalo pa ni tvoj posel in se nimaš s tem kaj obremenjevat.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
29.6.2011 21:10:04   
masreja
Saj vem off topic ampak vse eno se drznem napisati vprašanje, ki se mi je postavilo in nanj ne najdem odgovora.


IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.

...Je bila v Egiptu in neke spremembe se dogajajo.


Katere spremembe pa so to?




< Sporočilo je popravil masreja -- 29.6.2011 21:11:09 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Zapeljimo se v skriti svet voda
Človeška ribica ni le čudež narave – je tudi pokazatelj, kako čisto je okolje. Ker živi izključno v kristalno čistih pod...
Kako izbrati idealno sobo za vašega otroka?
Pri opremljanju otroške sobe za šolarja je ključno ustvariti funkcionalen delovni kotiček, poskrbeti za organizacijo, pr...




Vrnitev na delovno mesto po porodniški.
Admin

S kakšnimi izzivi se soočate ob vrnitvi na delovno mesto po porodniškem dopustu?