|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v Poln...
21.6.2011 6:49:54   
ZARA
A ste gledali ?
Pri 30 minutah se začne. Pri 66 minutah pa Križnar gre, ker pravi da ima pametnejše delo... hehe... voditeljica kar ni vedela kaj naj reče. user posted image Drugače pa super oddaja.

http://tvslo.si/#ava2.108300059;;


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 7:45:30   
josephine27
Gledala. Sicer čisto na začetku ne potem pa do konca. Ima pač vsak svoje mnenje in svoj pogled na svet. Se pa sama še najbolj nagibam k Arnetu. Čeprav mi je bil Šeruga v mladih letih ( ko sem precej potovala) zakon. Križnar je pa tako poseben da mislim da ga dejansko rauzme bolj malo ljudi, čeprav verjamem da se vse to kar pravi v resnici tudi dogaja.


_____________________________



(odgovor članu ZARA)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 7:53:18   
Anonimen
Sem poslušala zjutraj na radiu, seveda so ieli le najbolj pikantne odlomke user posted image .

Bom pogledala zvečer, doma, kaj so imeli.

(odgovor članu josephine27)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   [Brisano sporočilo]
21.6.2011 8:08:36   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 8:13:38   
Anonimen
Itak da so predvajali, vidiš, da bomo sedaj vsi gledali user posted image .

Šeruga pa je meni tudi en tak nakladač, ne kot popotnik, ampak kot moški. Stalno imam občutek, da se mu jezik vleče po tleh, če razumete, kaj mislim. Osladno, pocukrano, sploh ni moj stil.

< Sporočilo je popravil Ankica. -- 21.6.2011 8:18:32 >

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 8:34:23   
madona77
Jaz osebno ne bi sedela s Šerugom 66 minutuser posted image user posted image  in ga poslušalauser posted image

_____________________________

Zmeraj znova opažam, da slabi ljudje na tem svetu držijo skupaj, celo če se še tako sovražijo. V tem je njihova moč.
Dobri ljudje so osamljeni in to je njihova slabost.
(Jevgenij Jevtušenko)

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 8:38:08   
StrawberrY
Gledala in se čudila, da Križnar ni že prej zapustil studio. Moje mnenje, Šeruga en velik nakladač, slinast, v glavnem težek tip, ki samo na svojo rit misli.

Arne mi je pa sploh car, tako in drugačeuser posted image




< Sporočilo je popravil StrawberrY -- 21.6.2011 8:39:54 >

(odgovor članu madona77)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 11:42:25   
mateyka
vloge:
Križnar - razpištoljeni pridigar
Šeruga - hedonistični pragmatik
Arne (Hodalič) - skesani asket
Jakofčič - previdni vajenec

voditeljica - amaterska (vikend) balerina

meni se ne zdi vse tok mem kar je Šeruga govoril, po eni strani res nimamo pojma o vsej resnici in vsaj prizna da ima ego.. :D Križnar pa ne verjamem da je rešil neko žensko pred razparanim trebuhom (njegova omemba), ko je demonstrativno odpekljal iz studia.. kot da ni vedel da prihaja na polnočni čvek.. ehhh.. :)

(odgovor članu StrawberrY)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   [Brisano sporočilo]
21.6.2011 12:37:30   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
21.6.2011 19:59:44   
ronja
mateyka, dobrauser posted image .

Šeruga pa je meni tudi en tak nakladač, ne kot popotnik, ampak kot moški. Stalno imam občutek, da se mu jezik vleče po tleh, če razumete, kaj mislim. Osladno, pocukrano, sploh ni moj stil.

Če ga poslušaš, res tako deluje, ampak v resnici ni tako napačen. Kot je Romana rekla, ko so jo vprašali, zakaj ga še prenaša: "Ker je spodaj pod tem imiđem zelo dober človek. In iskren." ji dam kar prav, čeprav sem ga mela tudi jaz kdaj poln kufer.
Ima pa tudi Šeruga point z družino - najprej moramo poskrbet za to - če bi vsi poskrbeli za svoje otroke, bi bil svet srečen - na žalost nekateri nimajo niti možnosti, drugi pa ne dovolj želje ali kaj jaz vem, zakaj so nekateri tako grozni starši kljub dobrim možnostim... In res če vidiš samo slabo, nisi naredil svetu ne vem kaj dobrega... Fajn je videt tudi dobro. In po svoje je verjetno tudi res, da s svojimi potovanji prinese tja naš (zahodni) denar - kar ni slabo...

Tomo ima seveda tudi point, ker res ni prav, da smetimo in se delamo, da zaradi nas in našega luksuza nihče ne trpi. Všeč mi je pa pri obeh to, da pravita, da je še rešitev. Tu se ne stirnjam z Arnetom in Šerugom, ki sta dvignil roke od vsega oz. se pač trudita z malimi stvarmi, kar se verjetno vsi, pač vsak na svoj način. Všeč mi je tudi njegova ideja z moderno tehnologijo. Bi pa rajši kak konkreten nasvet kot strašenje - se sicer strinjam, normalno da se bo tretjemu svetu odtrgalo, če ga bomo še tacali - ampak fajn bi bilo vedet, kaj lahko naredi en navaden človek tu. Ok, ne kupuješ novih stvari, dokler ti stara služi, pa na splošno živet čim bolj prijazno do narave - ampak je jasno, da to ni dovolj...

Arne je pa itak zakon, saj je biologuser posted image . Ima zelo prav z osebno odgovornostjo. In če tako pogledam, so tile fantje res precej več nasmetili s kerozinom kot bomo mi kdajkoli... "za višje dobro"... Vprašanje je vedno, koliko dobrega moraš naredit, da se pokrije... pa tudi včasih je težko ugotovit, kaj je boljše... Banalen primer: ko sem izvedela, da najkice šivajo otroci, sem vedno pazila, da nisem kupila teh. Potem pa mi mami prinese svoje, ker so ji premali. Kaj naj zdaj - kaj je hujše? Nosit čevlje, ki so jih mogoče šivali otroci ali kupit nove (za katere tudi ne bom vedela, kdo jih je delal) in dat te stran? To zadnje se mi ne zdi ravno naravovarstveno, zato jih nosim, ker starih superg ne bi nosil nihče, ki bi sicer želel kupit firmo... In smo tam.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 6:36:04   
ZARA
Ronja lepo napisano.

Pomoje je Križnar čisto preveč čustveno vpleten, ker že na pogled deluje tako zelo prizadeto, kar je normalno, ker vidi same grozne stvari. Zato ga tudi malo ljudi razume kaj hoče povedat. Ali pa nočejo razumet. Jst se mu klanjam za to kar dela, res. Šeruga je pa en tak navaden uživač in po njegovih besedah brez kančka slabe vesti, kar tudi ni najbolj OK, ampak me tukaj ne bomo nič spremenile. Vsaj jst tako to vidim. Je pa res, da bi lahko spremenili marsikaj, ampak ni interesa. Enostavno ga ni, ker vsi mislimo kaj bom jst sam. Dejstvo pa je da sem jst in 1+1+1+1+1+1+1+1+1 več kot si mislimo.


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 6:40:46   
ZARA

IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Arne je pa itak zakon, saj je biologuser posted image . Ima zelo prav z osebno odgovornostjo. In če tako pogledam, so tile fantje res precej več nasmetili s kerozinom kot bomo mi kdajkoli... "za višje dobro"... Vprašanje je vedno, koliko dobrega moraš naredit, da se pokrije... pa tudi včasih je težko ugotovit, kaj je boljše...

Arne je všečen. Zelo.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 8:25:23   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

Ronja lepo napisano.

Pomoje je Križnar čisto preveč čustveno vpleten, ker že na pogled deluje tako zelo prizadeto, kar je normalno, ker vidi same grozne stvari. Zato ga tudi malo ljudi razume kaj hoče povedat. Ali pa nočejo razumet. Jst se mu klanjam za to kar dela, res. Šeruga je pa en tak navaden uživač in po njegovih besedah brez kančka slabe vesti, kar tudi ni najbolj OK, ampak me tukaj ne bomo nič spremenile. Vsaj jst tako to vidim. Je pa res, da bi lahko spremenili marsikaj, ampak ni interesa. Enostavno ga ni, ker vsi mislimo kaj bom jst sam. Dejstvo pa je da sem jst in 1+1+1+1+1+1+1+1+1 več kot si mislimo.



Tocno tako. Vedet je pa tudi treba, zakaj je situacija v marsikateri afriski drzavi taksna kot je...premalo je tega znanja, zavedanja med Slovenci, vecina pogleda novice in vidi samo slabo, lakoto in vojne, ampak Afrika je ogromna in dezele zelo razlicne. Malo ljudi pogleda na stvari z drugih zornih kotov in ekonomski interes velikih drzav, zavojevalk, je samo eden, ceprav odlocujoc faktor. Kriznar pac zlo emocionalno reagira ampak mu dam prav, zbudit je treba ljudi, ker marsikateri 'popotnik' ne vidi stvari, ki bi jih moral videt, ker v sebi ne vidi stvari, ki bi jih moral.

Popolnoma se strinjam z Arnetom: osebna odgovornost je osebna odgovornost. In ce reces, ce ne bom jst pojedel te krave, jo bo nekdo drug. To je pasivnost, proti kateri Kriznar tako burno odreagira. Seruga potuje, ker potem s tem sluzi, ne potuje zato, da bi osebnostno rastel. To je velika razlika. Odlocujoca. In ce svinja svet, naj ga vsaj z namenom, naj saj sprejme to odgovornost. Pa je ne. Zalostno.



(odgovor članu ZARA)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 9:27:19   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Šeruga pa je meni tudi en tak nakladač, ne kot popotnik, ampak kot moški. Stalno imam občutek, da se mu jezik vleče po tleh, če razumete, kaj mislim. Osladno, pocukrano, sploh ni moj stil.

Če ga poslušaš, res tako deluje, ampak v resnici ni tako napačen. Kot je Romana rekla, ko so jo vprašali, zakaj ga še prenaša: "Ker je spodaj pod tem imiđem zelo dober človek. In iskren." ji dam kar prav, čeprav sem ga mela tudi jaz kdaj poln kufer.


Sploh ne dvomim, da je pod tem nakladaštvom nekaj povsem drugega, kar mi ne uspemo videt. Meni je moteč sam stil nastopanja, tak no, baročen, pisan, barvit, preveč ozalšan... meni osebno tak stil ne paše. Sicer pa sem kar nekajkrat brala njegove knjige in bila na predavanjih, takrat dam ta moj odpor na stran, da slišim samo vsebino.

Dam pa Šerugi v tej oddaji prav v nekaj stvareh.
Prvo: družina. Vse se začne s posameznikom. Da bom jaz ali kdorkoli drug karkoli spremenila v mentaliteti svetovnih korporacij, voditeljev, Svetovne banke, IMF, OECD, ki vsi delujejo zelo lastniško in hlastajo po dobičku, je vnaprej obsojeno na propad. To so tisti, ki vodijo vse niti. Lahko pa poskrbim za to, da bo moja družina gledala na svet z odprtimi očmi, videla tako pluse kot minuse in da bomo mi delovali tako, da ne bomo svojo dobrobiti gradili na račun drugih (predvsem s pretirano in nepotrebno potrošnjo, posledica katere so tako izkoriščanje poceni delovne sile kot onesnaženje, suženjstvo, in še veliko drugega...) .
Kot drugo, se z njim strinjam, da je svet lep. Je, svet je zelo lep. Vsak kamenček, flora, favna,.. neverjetno, kaj je Zemlja ustvarila (ali Bog, kakor za koga). Le ljudje smo preveč vase zaverovani. Pa še to ne vsi. Rabimo vedet, da je svet lep. Da se spet počutimo ponižni ob opazovanju mogočnih gora, skromnem življenju ljudstev v Amazoniji, ob zavedanju, da nam je vse samoumevno. Ter ker brez zavedanja lepih stvari, postanemo cinični in obupamo. Rabimo motiv, ki nam daje zagon za naprej. In to je lep svet. Ideal. Svet je lep. Le mi ga packamo in uničujemo.
Ego: ah, vsi imamo ego. Samo da ga eni izkoriščajo na račun drugih, drugi se pustijo izkoriščati, ker ne znajo ali ne zmorejo uveljavljati svojih želja, tretji pa ego izkoristijo za dobre stvari. Že ko skušaš prepričati enega funkcionarja, da ne ravna prav, če določeno skupino ljudi omejuje, je to ego. ego je uveljavljanje lastnih želja, potreb, interesov, svoje osebnosti. Ko nekdo (recimo Arne user posted image ) za svoje delo pričakuje pošteno plačilo in to pri delodajalcu uveljavlja, je to ego. V pozitivnem smislu. Proti egoizmu mednarodnih korporacij se ne moreš boriti brez ega. Sun Cu bi verjetno rekel, da sovražnika ne moreš premagati, če ga ne poznaš in se nisi sposoben vživeti v njegovo razmišljanje.
Ne strinjam se z Arnejem in Šerugo, da je svet obsojen na propad in da ni več upanja. Bolj sem prepričana, da že ves čas traja status quo. Izkoriščanje, vojne, dobičkarstvo, onesnaženje, vse to je bilo odkar obstajamo ljudje. Saj v recimo času Rimljanov ni bilo nič drugače. Svoj imperij so širili naokrog, na (večinoma) lep način vsilili svoj pogled na svet, kulturo, navade, politično in vsakdanje življenje... staroselcem. Izkoriščali so rudnine v trakiji, Britaniji, Siriji, Rim je bil takrat milijonsko mesto, si predstavljate, koliko je bilo fekalij? Vojne so bile vskodnevna stvar in šlo se je za nadvlado, vedno pa so nastradali najšibkejši. Danes je svet globalen, takrat je bil bolj lokalen, in sedaj vidimo stvari tudi drugje, ki jih naši predniki niso mogli. Vendar so vedno obstajali ljudje, ki so skušali tako ali drugače spremeniti svet na bolje. Niso ga uspeli, marsikdo je obupal - a vendar, končni rezultat je bil, je in bo, da vsi ti dobronamerni ljudje ravno zaradi svojega delovanja preprečujejo, da bi svet propadel. Če ne bi bilo njih (ker je večina ljudi le pragmatikov - tako je bilo in bo, pa če se na trepalnice postavljamo), bi svet res propadel. Take ljudi rabimo, da uravnotežijo vse slabo, kar se dogaja.
In več takih oddaj, kjer bi se povedalo tudi grde stvari, da se mi malo zbudimo iz svojega udobja.

< Sporočilo je popravil Ankica. -- 22.6.2011 9:32:33 >

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 12:06:38   
alda

IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

Ronja lepo napisano.

Pomoje je Križnar čisto preveč čustveno vpleten, ker že na pogled deluje tako zelo prizadeto, kar je normalno, ker vidi same grozne stvari. Zato ga tudi malo ljudi razume kaj hoče povedat. Ali pa nočejo razumet. Jst se mu klanjam za to kar dela, res. Šeruga je pa en tak navaden uživač in po njegovih besedah brez kančka slabe vesti, kar tudi ni najbolj OK, ampak me tukaj ne bomo nič spremenile. Vsaj jst tako to vidim. Je pa res, da bi lahko spremenili marsikaj, ampak ni interesa. Enostavno ga ni, ker vsi mislimo kaj bom jst sam. Dejstvo pa je da sem jst in 1+1+1+1+1+1+1+1+1 več kot si mislimo.



moj štempel ,če dovoliš ga. Zara!!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

(odgovor članu ZARA)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 13:57:54   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Šeruga pa je meni tudi en tak nakladač, ne kot popotnik, ampak kot moški. Stalno imam občutek, da se mu jezik vleče po tleh, če razumete, kaj mislim. Osladno, pocukrano, sploh ni moj stil.

Če ga poslušaš, res tako deluje, ampak v resnici ni tako napačen. Kot je Romana rekla, ko so jo vprašali, zakaj ga še prenaša: "Ker je spodaj pod tem imiđem zelo dober človek. In iskren." ji dam kar prav, čeprav sem ga mela tudi jaz kdaj poln kufer.


Sploh ne dvomim, da je pod tem nakladaštvom nekaj povsem drugega, kar mi ne uspemo videt. Meni je moteč sam stil nastopanja, tak no, baročen, pisan, barvit, preveč ozalšan... meni osebno tak stil ne paše.


mene Šeruga včasih (ne vem zakaj) mal spominja na Branka Kastelica (in njegove erotične posladkane zgodbice) user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 14:18:57   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Ima pa tudi Šeruga point z družino - najprej moramo poskrbet za to - če bi vsi poskrbeli za svoje otroke, bi bil svet srečen - na žalost nekateri nimajo niti možnosti, drugi pa ne dovolj želje ali kaj jaz vem, zakaj so nekateri tako grozni starši kljub dobrim možnostim...


In kaj pomeni to poskrbeti za svoje otroke. Upoštevajoč generacijo naših staršev, nas in naših otrok, bomo ugotovili, da so že naši stari starši težili k temu, da so poskrbeli za svoje otroke, pa so posledično temu bili konstantno odsotni, nedostopni, kruta realnost zaradi splošnega pomanjkanja jim ni omogočila, kar navidezna blaginja in osveščenost danes omogočata nam staršem, da lahko oblikujemo čustven odnos do svojih otrok, ter jim z našo vseprisotnostjo (ki z malenkostnim zasukom pogleda ni nič druga kot popoln nadzor nad vsakim njihovim korakom) onemogočamo, da izkušajo svet na podlagi lastnih pobud. Taka miselnost, kjer se otroku ne dovoli misliti, čutiti, delovati na svoj način učinkuje natanko tako, kot se na eni drugi temi množično opredeljuje kot razvajenost, luzerstvo, lenost, neodgovornost itd. Biti dober do otroka, omogočiti mu, pripraviti ali storiti namesto njega je priprava na kasnejšo potrebo upreti se na številne objektne podaljške, ki naj ob lastni nezmožnosti stvari postorijo namesto nas - ljudje in tehnologija (manipulacijo razmerij do tako ljudi kot stvari, v vsej svoji dvopomenskosti perfektno povzemajo Demolition Group v enem svojih najslavnejši refrenov "Rade Japanci za nas"). In kakšne so te boljše možnosti, kjer mi danes globalno blaginjo merimo v eurih in dolarjih, ljudje so pa mahoma vse manj zadovoljni, pod stresom, depresivni???

In res če vidiš samo slabo, nisi naredil svetu ne vem kaj dobrega... Fajn je videt tudi dobro. In po svoje je verjetno tudi res, da s svojimi potovanji prinese tja naš (zahodni) denar - kar ni slabo...


"Koren sveg zla - NOVAC - te zarazio sinovac!"  Ravno na to opozarja Križnar, ko pravi, da je ravno kapital tisti, ki je sposoben vplivati na okoliščine toliko, da si za pešiček riža sebe, svoje bližnje in okolico pripravljen prostituirati, eksploatirati itd. Naj kar nadaljujem še z ostalim ...

Bi pa rajši kak konkreten nasvet kot strašenje - se sicer strinjam, normalno da se bo tretjemu svetu odtrgalo, če ga bomo še tacali - ampak fajn bi bilo vedet, kaj lahko naredi en navaden človek tu. Ok, ne kupuješ novih stvari, dokler ti stara služi, pa na splošno živet čim bolj prijazno do narave - ampak je jasno, da to ni dovolj...


ko sem izvedela, da najkice šivajo otroci, sem vedno pazila, da nisem kupila teh. Potem pa mi mami prinese svoje, ker so ji premali. Kaj naj zdaj - kaj je hujše? Nosit čevlje, ki so jih mogoče šivali otroci ali kupit nove (za katere tudi ne bom vedela, kdo jih je delal) in dat te  stran? To zadnje se mi ne zdi ravno naravovarstveno, zato jih nosim, ker starih superg ne bi nosil nihče, ki bi sicer želel kupit firmo... In smo tam.


Kakorkoli  obrneš, kateremukoli izbranemu dejanju bi sledila neznosna slaba vest ob spoznanju, da nisi naredila prav. Ob vsej osebni odgovornosti s katero se strinjaš, si spregledala eno stvar - osveščena glede osnovnih človeških/otrokovih pravic, se niti ne zavedaš da s svojim nenakupom otroku v sistemu kakršnem se je znašel odrekaš pravico do življenja. Govorimo o življenju, preživetju prvenstveno, da bi lahko temu dodali še pridevnik dostojno, je, ironično, ravno treba kupit. Kupovat in to čim več. Do tega dostojno je šele potrebno priti, tudi  mi smo leta `91 bojda začeli s povprečno neto plačo 43 EUR medtem, ko je ta danes 976 EUR (vir: Stat. urad, povzeto po včerajšnjih Odmevih). Pomemben podatek - 43 EUR!!! In čeprav nismo imeli ravno tako skrajnih razmer smo tudi mi za tam nekoga bili navadni ubožčki, ki delamo za drobtinice in nam nekdo tepta naše dostojanstvo... Si predstavljaš, da takrat ne bi kupovali tistega, kar smo proizvedli za v povprečju teh jebenih 43 EUR??? Okej, govorimo o globalizmu, si predstavljaš, da se nekdo podobno tebi zainati, demonstrativno bojkotira eksploatacijo ubogih Slovenčkov, kot to počne Renault v Revozu, ne kupi več nobenega modela francoskega vozila, da bi se uprl globalnemu kapitalu ter s tem prikrajša ubogega delavca za tistih mizernih 500-600 EUR... Ta inštalacija globalnega sistema gre v grobem približno takole - ker je svet postal ena velika vas, skoraj večina ljudi približno ve kaj se dogaja na Zahodu - večina ludi je seznanjena s Coca-colo, H`woodom in MTV-jem. Fascinacija nad fantazmo porodi novo potrebo v smislu "želimo si tudi mi", pridejo strici odkupijo zemljo od ubogega kmeta z žuljastimi rokami in vpijejo "napredek, šolstvo, izobrazba, zaposlitev, denar in - uresničitev vaših sanj!!!". Podobno smo sami zijali preko meje v Avstrijo, očarani z vsem bliščem, ki ga sami nismo premogli, medtem ko danes radi nergamo "nismo vedeli, bili smo zapeljani". Torej, zemlja... Zaradi nizkega standarda v deželah tretjega sveta se na ta način pride do poceni zemljišč, na katerem se postavijo obrati, eksploatira naravno bogastvo, surovine itd. Nizek standrad - nizke plače. In ker se država umakne svobodnemu trgu (šibka zakonodaja ali pa prirejena izključno potrebam kapitala) je eksploatacija dece možna. Sicer pa, prenehaj kupovati tuje, ne glede na moralne in etične pobude katerim slediš pa te bodo najverjeetneje obsodili državnega intervencionizma, monopolizacije, lokalnega tajkunstva, nacionalizma, lokalpatriotizma, samoupravnega kapitalizma ali celo fašizma... Živimo v razmerah prostega in svobodnega pretoka dobrin, kapitala in ljudi in kakršnokoli  onemogočanje teh svoboščin je protizakonito, torej kaznivo... Nimaš izbire!!! In to v časih, ko velja paradigma, da živimo z neskončnimi možnostmi...

Kar se okoljske osveščenosti tiče - ni v redu eksploatacija ubogih živali zaradi usnja, kot niso sprejemljivi razni umetni, polimerni materiali čigar doba razgradljivosti je pitaj_qrac koliko let. To da okoljevarstveniki sami sebi skačejo v usta, smo se pri nas lahko prepričali na primeru Volovjega rebra. Okoljevarstveni interes "obnovljiv vir energije" je imel negativen učinek na okoljevarstveni interes borcev za zaščito živali, ki je prvega spodkopal in onemogočil.  

In ko je bilo govora o egu pri teh treh popotnikih (za tistega četrega nisem niti siguren, da je sodeloval v oddaji) - ne glede, katero stališče kateri zastopa, dejstvo, da si dovolijo privoščiti avanturizem redkih priča o tem, da gospoda, ne glede na to ali bili ideološko zagrenjeni in zateženi (Križnar), modro previdni in zmerni (Arne) ali idilično romantični (Šeruga) definitivno uživa v tem kar dela in da jih pri tem ne ovira absolutno nič. Zanimivo pri Križnarju je, da vse kar očita Zahodu izkoristi za posredovanje svoje resnice - razum brani z emocijami, intelekt s surovostjo, diplomacijo z vulgarnostjo, iskrenost z nastopaštvom, lokalne lupme s CIA-o itd itd.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 14:34:41   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark
In ko je bilo govora o egu pri teh treh popotnikih (za tistega četrega nisem niti siguren, da je sodeloval v oddaji) - ne glede, katero stališče kateri zastopa, dejstvo, da si dovolijo privoščiti avanturizem redkih priča o tem, da gospoda, ne glede na to ali bili ideološko zagrenjeni in zateženi (Križnar), modro previdni in zmerni (Arne) ali idilično romantični (Šeruga) definitivno uživa v tem kar dela in da jih pri tem ne ovira absolutno nič.


ja, premišljevala sem o tem, ko sem jih poslušala.. kako vagajo dobro proti zlemu in kako vidijo druge pri tem - ob tem pa si sami kakor praviš, privoščijo " avanturizem redkih".


Zanimivo pri Križnarju je, da vse kar očita Zahodu izkoristi za posredovanje svoje resnice - razum brani z emocijami, intelekt s surovostjo, diplomacijo z vulgarnostjo, iskrenost z nastopaštvom, lokalne lupme s CIA-o itd itd.


ja, zato meni on nikakor ne potegne. pa vem kako je indonezija postala dežela delavcev blagovnih znamk (totalni kriminal kar so jim naredili imho), samo njegov nastop in pristop me enostavno - odbija.

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
22.6.2011 21:28:01   
ronja
In kaj pomeni to poskrbeti za svoje otroke.

Da jim daš najboljše, kar si v danih okoliščinah zmožen. To je seveda drugače zame, ki jima imam možnost dat tako osnovno preživetje (hrano, toploto, dom...) kot tudi izobrazbo in svoj čas in energijo, ker pač imamo tako fajn sistem, da lahko delamo polovični delovni čas in vseeno ok preživimo.
Ena revna Indijka, ki preživlja svoje otroke tako, da se prodaja, seveda nima teh možnosti: ne zasluži dovolj, da bi lahko otrokom omogočila izobrazbo, ki tam ni zastonj (ne mi zdaj, da moramo mi plačevat delovne zvezke in raznorazne dejavnosti v šoli, verjamem, da se to precej nanese - ja, vendar šolnine nimamo!), niti jim ne more dat svojega časa, ker ga dejansko celega porabi samo zato, da jih preživi! O tem govorim, ko govorim o različnih možnostih!
Jaz lahko otroka peljem k zdravniku, ko jo boli uho in če je bakterija, bo dobila ab na državni račun in tudi če bi jih morala plačat, bi jih lahko. Nimajo pa vsi te sreče. Nimajo vsi vode. Zato je nekje, kjer ni osnovnih dobrin, poskrbet za svoje otroke že zgolj to, da preživijo, pri nas pa so seveda standradi višji - tudi za starše. ker se nam za preživetje ni treba tako svinjsko matrat.

In kakšne so te boljše možnosti, kjer mi danes globalno blaginjo merimo v eurih in dolarjih, ljudje so pa mahoma vse manj zadovoljni, pod stresom, depresivni???

To da so ljudje manj zadovoljni, ne pomeni, da nimajo možnosti - samo da jih ne izkoristijo ali pa da jih ne cenijo, čeprav jih izkoriščajo. Ko enkrat doživiš občutek, da si v strahu za življenje svojega otroka, takrat znaš cenit naše možnosti, to, da jim imaš kaj dat na mizo, to, da če je stvar ozdravljiva, jo bojo zelo verjetno prej ali slej pozdravili... ne predstavljam si živet v strahu, da otrok zboli, ker mu ne bi mogla pomagat, ker ne bi imela za zdravnika... Če ljudje tega tu ne cenijo, ne pomeni, da nismo na boljšem - samo da smo prekleto slepi! Pa ni treba, da ga zato dušiš z nadzorom, samo da si hvaležen za to, da imaš te možnosti, ki jih velik del sveta nima - tudi zahodnega, da smo si na čistem.

Kakorkoli obrneš, kateremukoli izbranemu dejanju bi sledila neznosna slaba vest ob spoznanju, da nisi naredila prav.

Ja, saj zato pa pravim, da je zafrknjeno!

tudi mi smo leta `91 bojda začeli s povprečno neto plačo 43 EUR medtem, ko je ta danes 976 EUR

Ne moti me toliko denar, za katerega delajo Kitajci, ker vem, da je denar na različnih koncih sveta zelo različno vreden - moti me to, kdo dela. Ne maram izkoriščanja otrok! Naj plačajo njihovim staršem dovolj,d a bodo lahko preživljali tudi otroke in da tem ne bo treba delat!

Podobno smo sami zijali preko meje v Avstrijo, očarani z vsem bliščem, ki ga sami nismo premogli, medtem ko danes radi nergamo "nismo vedeli, bili smo zapeljani".

Ne vem - jaz takrat nisem zavidala Avstrijcem (niti moja starša), niti se mi zdaj ne toži po tistih časih - vseeno je standard danes boljši - in to smo hoteli, ne?

Nimaš izbire!!!

To je dostikrat res! Zadnjič sem obrnila celo skladovnico česna, da bi našla kakega, ki ni bil pridelan na Kitajskem - ker vem, da so tistega testirali in nima več praktično nič snovi, zaradi katerih je česen zdrav. No, na koncu sem našla enega iz Španije...

ni v redu eksploatacija ubogih živali zaradi usnja, kot niso sprejemljivi razni umetni, polimerni materiali čigar doba razgradljivosti je pitaj_qrac koliko let.

Podpis pod oboje. Ampak ljudje so prepričani, da to rabijo! Ko sem laufala, so me ljudje čudno gledali - nihče več ne teče v bombažnih majicah - meni se zdi to noro! Lubi je edini na basketu, ki igra v bombažni švic T majci (sponzorski). Vsi so prepričani, da rabiš neke nove materiale, ki "dihajo".

To da okoljevarstveniki sami sebi skačejo v usta, smo se pri nas lahko prepričali na primeru Volovjega rebra.

Tudi naravovarstvo ni črnobelo - poizkušamo pač izbirat "manše zlo", to ej vsa umetnost. Sama se dostikrat sprašujem in tehtam.

za tistega četrega nisem niti siguren, da je sodeloval v oddaji

haha, tudi jaz ne.

In ko je bilo govora o egu pri teh treh popotnikih (za tistega četrega nisem niti siguren, da je sodeloval v oddaji) - ne glede, katero stališče kateri zastopa, dejstvo, da si dovolijo privoščiti avanturizem redkih priča o tem, da gospoda, ne glede na to ali bili ideološko zagrenjeni in zateženi (Križnar), modro previdni in zmerni (Arne) ali idilično romantični (Šeruga) definitivno uživa v tem kar dela in da jih pri tem ne ovira absolutno nič.

Ja, zato pa pravim, da je težko tehtat, če pravijo, da delajo to za "višje dobro", koliko dobrega morajo naredit, da se to povrne...

Zanimivo pri Križnarju je, da vse kar očita Zahodu izkoristi za posredovanje svoje resnice

Se popolnoma strinjam - samo da to gledam bolj pozitivno: da je pač to "moč" oz. tehnologijo zahoda moč izkoristit tudi za dobre namene...

Jaz zelo cenim Križnarja, vendar pa se mi zdi, da samo pridiganje in usajanje nad glupimi ljudmi ne bo prineslo rešitve. Naj ponudi čim več praktičnih rešitev - ne glejte nadaljevank ni rešitev. To, da vemo, kaj se dogaja, ne spremeni kaj dosti, če ne vemo, kaj naredit, da bi se stvar spremenila. Rabimo konkretne nasvete, kaj narediti, kako ravnati, da se bo stvar spremenila. Pri okoljevarstvu je to lažje - vsaj meni - ker pač razumem, kaj ima kakšne posledice in približno vem, kaj lahko naredim in tega ni tako malo. Tu se mi pa sanja ne, ker ni moje področje.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
23.6.2011 10:58:46   
Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

In kaj pomeni to poskrbeti za svoje otroke.

Da jim daš najboljše, kar si v danih okoliščinah zmožen. To je seveda drugače zame, ki jima imam možnost dat tako osnovno preživetje (hrano, toploto, dom...) kot tudi izobrazbo in svoj čas in energijo, ker pač imamo tako fajn sistem, da lahko delamo polovični delovni čas in vseeno ok preživimo.
Ena revna Indijka, ki preživlja svoje otroke tako, da se prodaja, seveda nima teh možnosti: ne zasluži dovolj, da bi lahko otrokom omogočila izobrazbo, ki tam ni zastonj (ne mi zdaj, da moramo mi plačevat delovne zvezke in raznorazne dejavnosti v šoli, verjamem, da se to precej nanese - ja, vendar šolnine nimamo!), niti jim ne more dat svojega časa, ker ga dejansko celega porabi samo zato, da jih preživi! O tem govorim, ko govorim o različnih možnostih!
Jaz lahko otroka peljem k zdravniku, ko jo boli uho in če je bakterija, bo dobila ab na državni račun in tudi če bi jih morala plačat, bi jih lahko. Nimajo pa vsi te sreče. Nimajo vsi vode. Zato je nekje, kjer ni osnovnih dobrin, poskrbet za svoje otroke že zgolj to, da preživijo, pri nas pa so seveda standradi višji - tudi za starše. ker se nam za preživetje ni treba tako svinjsko matrat.


Ravno to "evolucijo" od 3. k 1. svetu, rast družbe od revne do družbe blaginje sem poskušal prikazati na primeru 3. generacij - naši stari starši, starši, mi/naši otroci. Odebeljeno - ravno ta samoiluzivni hedonizem, individualizem, samozadostonost, apatičnost, pasivnost, ki nam ga omogočajo okoliščine in možnosti naše družbe in smo si jih izborili v tem času (za duhovno nadgradnjo je potrebna materialna osnova) je "simptom" dela karakterja zahodnega človeka, ki ga v oddaji tako žolčno napada Križnar. In za preživetje otrok ne dela samo Indijka, delajo tudi njeni otroci, tako kot so kot otroci morali delati tudi moji starši in da se nam ne bi bilo potrebno tako svinjsko matrat, kot se je njim so v soočenju s prednostmi kulturnega/urbanega okolja v prihodnjo generacijo ponesli imperativ "uživajte!, učite se, da vam ne bo potrebno garati, kot je to bilo potrebno nam"... Posledica je generacija visokoizobraženih mladih ljudi, ki s(m)o uživali vse prednosti in možnosti, se igrali namesto delali, da bi na koncu formalno tako pripravljeni na odraslost zmedeno obstali na križišču živlljenja ne vedoč v katero stran se obrniti. Ne samo ta forum, tudi realnost odkriva podobna dejstva in potem imamo kopico "asocialnih", nesprejemljivih vedenjskih vzorcev, na katere tako radi nalepimo okrasne pridevke kot luzerstvo, lenoba, gnus, egoistična neodgovorna rit... Oni so poskrbeli za svoje otroke, jim omogočili dostojno življenje, vendar ti ne vedo natanko kaj si z njim početi. O nihilizmu med mladimi je pisal Umberto Galimberti, priporočam v branje.

Res je, obstaja ta problem zavračanja realnosti, beg in omamljanje, nesposobnost soočanja s strahovi, samozaviranje, samoonemogočanje... - za božjo voljo izberi že enkrat te jebene teniske, pa magari one bile od usnja, ali pa tiste iz PVC materiala. Težko je oceniti ali je danes slabe vesti kaj manj kot prej, dejstvo je, da nas je z ozaveščanjem, sprejemanjem paradigme osebna odgovornost (nekoč je itak vse bilo "zapisano v zvezdah", bila stvar "usode in božje volje") vse bolj strah, čemur sledi stanje tesnobnosti, osebne stiske, samozaničevanja, samoodrekanja itd., vsako dejanje spremlja slaba vest (včasih bolje ne narediti nič, kdor ne dela ne greši) pa potem iščemo navodila, smernice in inštrukcije kako in kam. In ti bi rada od Križnara konkreten nasvet??? Če je včasih pridigal duhovnik naj to danes počne asocialni pavliha???

"Stari, jaz več ne vem kak` naj vzgajam svojega otroka, al` naj bo pridna al` naj bo poredna, ali naj se jaz igram z njo ali naj jo teram ven, kjer otrok itak ni, kakorkoli obrneš ne valja... Jebeš mi mater, da grem do socialne delavka pa naj mi ona pove..." Besede enega obupanega ateka ne dolgo nazaj in vpitje po odrešeniku, ki naj nas reši muk konfuznosti, nevednosti,



To da so ljudje manj zadovoljni, ne pomeni, da nimajo možnosti - samo da jih ne izkoristijo ali pa da jih ne cenijo, čeprav jih izkoriščajo. Ko enkrat doživiš občutek, da si v strahu za življenje svojega otroka, takrat znaš cenit naše možnosti, to, da jim imaš kaj dat na mizo, to, da če je stvar ozdravljiva, jo bojo zelo verjetno prej ali slej pozdravili... ne predstavljam si živet v strahu, da otrok zboli, ker mu ne bi mogla pomagat, ker ne bi imela za zdravnika... Če ljudje tega tu ne cenijo, ne pomeni, da nismo na boljšem - samo da smo prekleto slepi! Pa ni treba, da ga zato dušiš z nadzorom, samo da si hvaležen za to, da imaš te možnosti, ki jih velik del sveta nima - tudi zahodnega


Ronja, nadzor je postranska svar, stranski učinek, kolateralna škoda... Možnosti, ki ti omogočajo preživljanje prostega časa z otrokom ali pod nekim drugim strokovnim nadzorom (hvaležni smo za okoliščine, ki nam omogočajo strokovno vodstvo in nadzor ker smo naš odnos do okolice in sočloveka prignali do te točke, da ne bomo tvegali, da se nam deca nekontrolirarno igrajo na igrišču - pogled na katerakoli igrala in odkrije, da je več staršev ob igrišču kot otrok na njem) izključujejo oz. vsaj onemogočajo svobodo delovanja otroka, ki je včasih potrebna za osebno izkustvo v smislu prepoznanja lastne želje, odločanja, akcije in sprejemanja posledic iste pri otroku. To je ono, ko smo enkrat govorili, da dete mora pasti, začutiti bolečino, se na ta način naučiti da nekaj zanj je ali ni v redu. Upam, da si naslutila ironijo teh naših okoliščin in možnosti - na cesti je vse polno divjakov, manijakov, pedofilov, svakakvih, "časi so taki, čudni" radi rečemo in potem nergamo. Ne ronja, nergamo in ne cenimo ne zato, ker se v določeni danosti ne zavedamo prednosti in priviliegijev, temveč zato, ker lastne privilegije smatramo za mnogo višje od trenutnih danosti - hočemo še, bolje, hitreje, apro po zdravniki, od njih se terja popolna, ne človečka temveč nadčloveška vsemogočnost in odgovornost, pa se potem čudimo zakaj gledajo na nas zviška in stavkajo ter terjajo zase "božanske" plače. Paradoksno, nezadovoljstvo nad trenutnim je zmeraj bilo movens agens vsega napredka, zato smo danes kjer smo.



Ne moti me toliko denar, za katerega delajo Kitajci, ker vem, da je denar na različnih koncih sveta zelo različno vreden - moti me to, kdo dela. Ne maram izkoriščanja otrok! Naj plačajo njihovim staršem dovolj,d a bodo lahko preživljali tudi otroke in da tem ne bo treba delat!


Ne maram izkoriščanja kogarkoli - zelo smela in hinavska izjava. Spodaj omenjaš bombažne majice, ki jih tvoj lubi in ti tako rada nosita, smatraš jih kot primer osveščenega oblačenja... Poglej tole in jasno ti bo kako poteka izkoriščanje proizvodnje bombaža v eni izmed afriških držav čigar celotno gospodarstvo sloni na proizvodnji te surovine namenjeni zahodnim državam, kako vodilna svetovna sila s subvencioniranjem in dumpinškimi cenami onemogoča lokalno prebivalstvo, Afričane torej, da bi iztržili več kot je potrebno za golo preživetje, natanko s tistimi mehanizmi, ki jih očitajo in ne dovolijo drugim izvajajo politiko državnega vmešavanja v prosti trg, uporabljajo dvojna merila itd.  


Ne vem - jaz takrat nisem zavidala Avstrijcem (niti moja starša), niti se mi zdaj ne toži po tistih časih - vseeno je standard danes boljši - in to smo hoteli, ne?


Jeste najprej smo ga zahtevali, ga živeli kar je bilo samoumevno in o čigar negativnih učinkih in posledicah se nihče ni spraševal in zdaj, ko praviš da se ga ne zavedamo in ne znamo ceniti delujemo iz strahu, da ga ne izgubimo. Če smo poslušali zgodbe o državi blaginje je sedaj neumestno vsiljevati zgodbo krutega in neizprosnega kapitalizma. Materialni standard je definitivno boljši, če ga torej merimo s kazalniki kot je BDP, gospodarska rast itd. Poglej Maslowovo motivacijsko hierarhijo pa poskusi ugotoviti kaj ljudem, tako generalno manjka. Glas ljudstva ne bi smeli zanemariti, ono odraža stanje duha.


To je dostikrat res! Zadnjič sem obrnila celo skladovnico česna, da bi našla kakega, ki ni bil pridelan na Kitajskem - ker vem, da so tistega testirali in nima več praktično nič snovi, zaradi katerih je česen zdrav. No, na koncu sem našla enega iz Španije...


A to so pokazale neodvisne raziskave? In kar pride iz Kitajske ni kakovostno, ni v skladu s fair trade-om, veljaki zahodnih velesil javno qrcajo in pozivajo k bojkotu kitajskega blaga ker ta krši človekove pravice!!! Samo trenutek, skočim pogledat od kod so moje Salomonke in ženine Najkice... Gues what - made in faking China!!! Dokler je za raziskave potreben kapital, težko verjamem v njihovo objektivnost.


Tudi naravovarstvo ni črnobelo - poizkušamo pač izbirat "manše zlo", to ej vsa umetnost. Sama se dostikrat sprašujem in tehtam.


Najmanjše zlo bi bilo vrnit se na drevesa in jame. Mi smo raj že imeli, funkcioniralo je bolj ali manj nekaj 10 000 let, pa je nekje "zalomilo", začeli smo se zavedati sami sebe, doživeljamo svoje vrhunce in zdaj po vsem sodeč z veliko hitrostjo drvimo v prepad. Govori se sicer o sodnem dnevu in kako naj se mu izognemo. Če toka dogodka niso mogle preprečite vse silne ideologije (v svoji spodletelosti so celo vplivale na njegov nadaljnji razvoj - iz vsega smo se nekaj naučili jelda?) bo že prav, da smo danes kjer smo. Kaj bo prineslo jutri - NE VEM!!! Če je ta svet tako hudo v ****u potem je tudi prav da odmremo. Čisto po principu naravne selekcije.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 23.6.2011 11:04:02 >

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
23.6.2011 15:27:17   
ZARA
Še to moram povedat, da tudi meni Tomo deluje malo preveč nasilno. In to mene malo odbija, ker iz njega prav bruha blazno nezadovoljstvo in klic na pomoč.. ampak potem se pa vprašam, zakaj je tak kot je. Ker , če te dejansko nihče ne posluša in sliši, verjetno res postaneš malo čudaški, zagrenjen in črnogled, ker vidiš, da ni izhoda. Ker ga dejansko ne slišimo. Razburja se prekomerno, res... Čeprav on sam pravi, da se da rešit še marsikaj. To sem še uspela dognat danes.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 23.6.2011 15:31:58 >


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
24.6.2011 12:14:21   
ronja
Ravno to "evolucijo" od 3. k 1. svetu, rast družbe od revne do družbe blaginje sem poskušal prikazati na primeru 3. generacij - naši stari starši, starši, mi/naši otroci.

Ja, saj sem se strinjala s tabo - naši predniki so se morali bolj matrat in uspeh je bil že to, da smo preživeli, naši starši so nam dali že več - svoj čas in izobrazbo, recimo, ker se je to dalo, mi lahko gremo še korak daljeuser posted image . Zakaj vidim jaz to kot pozitivno, ti pa ne, čeprav oba isto govoriva?user posted image

In za preživetje otrok ne dela samo Indijka, delajo tudi njeni otroci,

In to se mi zdi narobe! Ona bi morala biti plačana toliko, da bi lahko preživela svoje otroke - to je zame prav. Stvari bi bile malo dražje, a porabili bi jih malo manj, manj bi onesnaževali... win-win-win

učite se, da vam ne bo potrebno garati, kot je to bilo potrebno nam

Tebi se zdi to narobe? Meni se zdi to dobro! Res je, da sem eno generacijo naprej, ker so že moje starše uspeli njihovi starši izobrazit in jima s tem dat eno osnovo, na kateri sta gradila, da sta dala nam še več... Ampak zakaj bi bila jaz zato zmedena? Kvečjemu hvaležna! lahko sem študirala to, kar sem si želela, nista pritiskala name kakorkoli, imam celo to srečo, da lahko trenutno delam to, kar imam rada... Madona, ne vem zakaj bi zdaj pri vsem tem, ne vedela kam s svojim življenjem! Ok, imam plane b,c,d,... ker je pač življenje nepredvidljivo - ampak mi noben, razen skrajniih (v primeru vojne ipd...) ni napačen. Tudi če ne bom več delala tega, kar delam zdaj, bom delala nekaj - in sem prepričana, da z veseljem. Zakaj bi zato, ker imam to srečo, da mi ni treba stiskat zob zato, da preživim, bila nihilistična in zmedena in lena in ne vem kaj še vse?

O nihilizmu med mladimi je pisal Umberto Galimberti, priporočam v branje.

Bom prebrala, čeprav mi nihilizem ni bil nikoli preveč blizu...

za božjo voljo izberi že enkrat te jebene teniske, pa magari one bile od usnja, ali pa tiste iz PVC materiala. Težko je oceniti ali je danes slabe vesti kaj manj kot prej, dejstvo je, da nas je z ozaveščanjem, sprejemanjem paradigme osebna odgovornost (nekoč je itak vse bilo "zapisano v zvezdah", bila stvar "usode in božje volje") vse bolj strah, čemur sledi stanje tesnobnosti, osebne stiske, samozaničevanja, samoodrekanja itd., vsako dejanje spremlja slaba vest

Ja, saj izbiramo -ves čas - včasih pač nič ni absolutno prav in pač probaš izbrat manjše zlo. Saj tako je pri vsem - od vzgoje do dela. Ne da se vedno delat samo prav - saj s tem smo pa odrasli ja sprijaznjeni, a ne? Trudiš se po najboljših močeh, to je pa to. ni treba, da si zato nezadovoljen. samo da se zavedaš, da se lahko v odločitvi zmotiš - kar se mi zdi dobro.

včasih bolje ne narediti nič, kdor ne dela ne greši

S tem se ne strinjam. To je samo izgovor za tiste, ki se jim nič ne da.

pa potem iščemo navodila, smernice in inštrukcije kako in kam. In ti bi rada od Križnara konkreten nasvet???

Od strokovnjakov vedno pričakujem konkreten nasvet: od zdravnika, da mi pove, kaj naj naredim, da bo mojemu otroku čimprej boljše (in nemalokrat ga dobiš, zelo enostavnega in tudi pomagajo - kot recimo to, da ga moraš ful zavit, kadar ima vročino, da ta čimprej doseže višek ali spiranje nosu s fiziološko, ki tudi ful pomaga pri vseh problemih, ki se tičejo sluznice v nosu, itd...).
Od strokovnjakov za predelavo smeti iščem navodila za ravnanje z odpadki - oni se s tem ukvarjajo in to poznajo, vejo, kam je treba kaj dat, da se da spet uporabit. Zato si spravim snagino zloženko in če sem kdaj v dvomih, pogledam. Nisem tako pametna, da bi si vse zapomnila.
In Križnar je strokovnjak za probleme 3. sveta, ve za razloge, zaradi katerih so tam vojne in ve, kako smo mi v to vpleteni. In pravi, da je rešitev. Torej je edino  normalno, da vprašam, kakšna je ta rešitev, kaj lahko mi konkretno naredimo (poleg mini kameric). Gotovo je še polno idej, ki se jih jaz ne bom spomnila, ker se pač s tem ne ukvarjam in tematike na poznam niti približno tako dobro kot on! Zakaj ga torej ne bi vprašala? jaz namreč nimam pojma, kako rešit svet, o tem sem veliko premišljevala, ko sem bila mlajša in ker nisem prišla do nobene dobre ideje, razen, da poizkusim pač naredit živeljenje lepše tem, ki so okoli mene, ker jih pač lahko dosežem, sem zadevo opustila. Enostavno nisem dovolj pametna za neko rešitev. Sem pa zelo vesela, če kje slišim za kako rešitev, ki dela in če je možnost, se vključim. Vse pa žal ne delajo. zato pa sprašujem tiste, ki to področje poznajo, kaj je tu čudno?

"Stari, jaz več ne vem kak` naj vzgajam svojega otroka, al` naj bo pridna al` naj bo poredna, ali naj se jaz igram z njo ali naj jo teram ven, kjer otrok itak ni, kakorkoli obrneš ne valja... Jebeš mi mater, da grem do socialne delavka pa naj mi ona pove..." Besede enega obupanega ateka ne dolgo nazaj in vpitje po odrešeniku, ki naj nas reši muk konfuznosti, nevednosti,

hahaha, dobra! Meni se zdi normalno, da človek tehta, kaj je boljše - ni enega univerzalnega prav, saj to ti vsak pove. Pri nas so igrišča popoldne polna - ne vem, kje on živi, ampak tu, v centru Lj., je na igrišču vsaj polovica Ronjinih sovrtčanov. Za otroke ej ful stvari dobrih in vseh jim ne moreš dat - pač jim daš ene od tistih, pač glede na možnosti in to je to.

Ne ronja, nergamo in ne cenimo ne zato, ker se v določeni danosti ne zavedamo prednosti in priviliegijev, temveč zato, ker lastne privilegije smatramo za mnogo višje od trenutnih danosti - hočemo še, bolje, hitreje, apro po zdravniki, od njih se terja popolna, ne človečka temveč nadčloveška vsemogočnost in odgovornost, pa se potem čudimo zakaj gledajo na nas zviška in stavkajo ter terjajo zase "božanske" plače. Paradoksno, nezadovoljstvo nad trenutnim je zmeraj bilo movens agens vsega napredka, zato smo danes kjer smo.

Ja, s tem se strinjam - matematiki so v osnovi leni - ni se jim dalo seštevat 3+3+3+3, zato so si izmislili množenjeuser posted image . Gospodinji se ni dalo strgat korenčka na roko, pa so si izmislili ribežl, itd... Se strinjam, ampak se mi zdi razlika med iskanjem "boljših" možnosti in med nezadovoljstvom nad življenjem in neragnjem, kako je vse v k*.

Tudi kar se bombaža tiče, se strinjam s teboj - vendar pa kot si sam rekel: nimamo prav dosti izbire: imaš kup plastičnih materialov, ki bodo tu še ko bojo naši praprapapravnuki poizkušali rešit, kar se bo rešit dalo, imaš lan in bombaž, ki ga pridelujejo v 3. svetu z nečloveškimi ali zelo okoljevarstveno skreganimi stvarmi. Ampak če bombažno majico že imaš, ker si jo dobil, jo boš še vedno imel, bo že narejena, tudi če je ne nosiš - in če poleg te kupiš še eno, je to slabo, ker si potem naredil dvojno škodo. Kot sem prej rekla: probam pač izbirat manjše zlo - to ne pomeni, da so moje odločite 100% pravilne ali da je bilo vse proizvedeno tipitopi - kot sem rekla, nosim tiste najkice, čeprav vem, da se znamka ne obnaša korektno, nosim bombažne majice, kijih dobim, čeprav vem, da bombaž špricajo na veliko in vem, da s pridelovanjem uničijo veliko polj in gozda, itd... Ampak nekaj moram izbrat. Edino, kar lako naredim, je, da pač ne kupujem veliko stvari, ki jih ne rabim. če že imam majice, ker jih pač res veliko dobiš (od reklam, od raznih sorodnikov, ki jih ne nosijo, itd...), je po moje boljše, da jih ponosim kot pa da kupim novo. Kljub temu, da ni bila prav narejena.

Jaz sem napisala da ne maram izkoriščanja otrok! Sicer je res, da tudi jaz ne maram izkoriščanja kogarkoli, vendar pa nekje moramo začet - meni se zdi smiselno začet pri otrocih - da njih ne bi izkoriščali in potem vedno bolj gor. Kot si rekel, prej, da bi bil problem, če ne bi kupovali naših stvari, ko smo še mi delali za mizerijo... NO, se strinjam, zato ne bi bojkotirala cele države in onemogočala ljudem zaslužka, če od njega živijo. Ker če bojkotiraš vse, je isto kot če nikogar, ni selekcije.

Materialni standard je definitivno boljši, če ga torej merimo s kazalniki kot je BDP, gospodarska rast itd.

No, saj to pravim - ljudje namreč jamrajo, da je materialni standard slabši - kar pa ni res!

Poglej Maslowovo motivacijsko hierarhijo pa poskusi ugotoviti kaj ljudem, tako generalno manjka. Glas ljudstva ne bi smeli zanemariti, ono odraža stanje duha.

Daj kak link! POjma nimam, kaj ljudjem danes manjka, razen upanja in optimizma. Večina mojih prijateljev ni ravno tipičnih predstavnikov in težko sodim. Mislim pa, da če bi se zavedali vseh prednosti, ki jih imamo, bi bili bolj srečni. Mogoče bi imeli kdaj slabo vest, vendar bi bili srečni, da to imamo: lahko imamo otroke, ko si jih želimo, lahko smo leto dni z njimi na porodniški, lahko jih peljemo zastonj k zdravniku, lahko zaslužimo toliko, da preživimo, itd... To SPLOH ni malo! Večina sveta bi dušo prodala za to!

A to so pokazale neodvisne raziskave?

To ni bilo v medijih, raziskava je v bistvu za nekaj drugega in ni imela veze s kitajsko, samo slučajno so pač tisti česen uporabljali. Tako da tej kar verjamem.
Dokler je za raziskave potreben kapital, težko verjamem v njihovo objektivnost.

Te razumem, zato se pa tako borimo, da bi bili inštituti še naprej neodvisni. Potem se pa vsi p*, da državni denar zapravljajo eni blesavi raziskovalci, ki ne delajo nič "konkretnega". Ljudi težko prepričaš, da je lahko ena raziskava veliko bolj koristna za družbeno dobro kot pa še 100 sestavljenih kulijev.

Najmanjše zlo bi bilo vrnit se na drevesa in jame.

Ni pa realno in preživelo bi mogoče 1/10000000 prebivalstva, ker z narravnimi metodami pač ne bi pridelali dovolj hrane za vse.

Sama sem za kompromise: ne bi ljudi terala v jame, ne bi pa tudi vsa nesrečna čakala, kaj bo prinesel jutri. Verjamem križnarju, da se da svet rešit, da lahko kaj naredimo. Ne želim si, da bi davek na mojo neumnost plačevali moji vnučki in bi kateri moji punci umrl otrok zato, ker smo ga mi preveč srali. Mislim, da če vsak naredi malo, lahko naredimo veliko. Rabimo pa konkretne nasvete iz različnih podorčij - od strokovnjakov, ki se na ta področja spoznajo. Noben človek ne more vsega obvladat - zato je nemogoče, da bi se vsak sam spomnil vsega, kar bi bilo dobro naredit. Fajn je, da vemo, kaj se da, da bi bilo boljše -ni treba, da potem vse to delaš - vsak si naredi svojo lestvico, kje se bo trudil in kje bo grešil, vsak ima svoje male mane - ampak te ne bojo pokopale človeštva, če bi vsi pazili pri vsem ostalem, kar nam pa ne pomeni toliko. To se da! Samo vedet moramo, kako.

ker iz njega prav bruha blazno nezadovoljstvo in klic na pomoč

Se strinjam, da je tak, se pa tudi strinjam, da bi verjetno vsi postali taki, če bi gledali stvari, ki jih gleda on. Sama ne gledam nasilja po tv, ker me preveč prizadane občutek, da ne morem nič naredit - ne vidim smisla, da bi to gledala in se mučila, če ne znam pomagat. Dobro je, da vemo, kaj se dogaja, vendar moramo vedet tudi, kaj naredit, da to ustavimo.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Bakfark)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   [Brisano sporočilo]
25.6.2011 22:42:40   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
26.6.2011 11:08:26   
Anonimen
In Križnar je strokovnjak za probleme 3. sveta, ve za razloge, zaradi katerih so tam vojne in ve, kako smo mi v to vpleteni. In pravi, da je rešitev.


Križnar ni strokovnjak, še manj pa kompetentna oseba, ki bi imela možnost reševati probleme. On je turist, ki je tam preživel veliko časa, zato ima o življenje tam veliko informacij. Enako kot če greš ti vsak dan na Katarino, boš opazila in videla, kaj se na tem hribu dogaja, kakšne so poti, in kakšni in kateri ljudje (tisti, ki hodijo pogosto), tam hodijo. Nisi pa zato, ker greš vsak dan na hrib, strokovnjak za ta hrib in samo zato ne veš, kje po hribu je najbolje speljati novo pot. Dejstvo, da vem, da je po hribu možna še pot številka dva in številka tri, me še ne naredi za strokovnjaka in še daleč ne pomeni, da poznam rešitve.

Ne ronja, nergamo in ne cenimo ne zato, ker se v določeni danosti ne zavedamo prednosti in priviliegijev, temveč zato, ker lastne privilegije smatramo za mnogo višje od trenutnih danosti - hočemo še, bolje, hitreje, apro po zdravniki, od njih se terja popolna, ne človečka temveč nadčloveška vsemogočnost in odgovornost, pa se potem čudimo zakaj gledajo na nas zviška in stavkajo ter terjajo zase "božanske" plače. Paradoksno, nezadovoljstvo nad trenutnim je zmeraj bilo movens agens vsega napredka, zato smo danes kjer smo.
 Se strinjam, ampak se mi zdi razlika med iskanjem "boljših" možnosti in med nezadovoljstvom nad življenjem in neragnjem, kako je vse v k*.


Razlika med tema dvema stanjema je jasno, vprašanje je samo, katero je prevladujoče doživljanje in na kateri točki bo postalo tako močno, da bo kritična masa začela sploh razmišljati in ne samo povzemati svojega življenja v obliki nerganja in kaj je potrebno, da se začne dovolj ljudi obnašati drugače.

V današnji točki smo zmedeni; celo tisti, ki razmišljajo, se znajdejo pred dilemo, kjer napredek ne pomeni več koraka naprej ("višje, močneje, hitreje), ampak dva koraka nazaj.

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Kako sta se sporekla Križnar in Šeruga v ...
26.6.2011 22:46:27   
ronja
Križnar ni strokovnjak, še manj pa kompetentna oseba, ki bi imela možnost reševati probleme.

Nimam pojma, kaj je po izobrazbi, povsod ga predstavljajo kot humanitarca - in ti naj bi vedeli nekaj o tem, kako pomagat ljudem, ne? Vsekakor ve več kot jaz - in če pravi, da je rešitev, me seveda zanima, kakšna. samo ne gledat butastih nadaljevank, ni rešitev - ker to že delam, pa so ljudje tam še vedno enako bogi.

V današnji točki smo zmedeni; celo tisti, ki razmišljajo, se znajdejo pred dilemo, kjer napredek ne pomeni več koraka naprej ("višje, močneje, hitreje), ampak dva koraka nazaj.

Ja, to je seveda res. Zato pa imamo toliko različnih poti - in iščemo, katera je prava. Ker napredek je lahko tudi k bolj preprostemu - vprašaj spužveuser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Zapeljimo se v skriti svet voda
Človeška ribica ni le čudež narave – je tudi pokazatelj, kako čisto je okolje. Ker živi izključno v kristalno čistih pod...
Kako izbrati idealno sobo za vašega otroka?
Pri opremljanju otroške sobe za šolarja je ključno ustvariti funkcionalen delovni kotiček, poskrbeti za organizacijo, pr...




Vrnitev na delovno mesto po porodniški.
Admin

S kakšnimi izzivi se soočate ob vrnitvi na delovno mesto po porodniškem dopustu?