Lun1ca
|
No pa se utegnem oglasit smo prišli v torek domov iz P. Prvo hvala za čestitke! Za materinski dan sem dobila ob 21.45 najlepše darilo - sinčka Žaka, velikega 52cm in težkega 3880g. Ker sem porodno že napisala enkrat jo bom kar skopirala, če se bo kateri dalo brat, ker sm se kr razpisala : 13. dan po PDPju - v petek 25.3. sem po neprespani noči, vsa živčna odšla v porodnišnico. Ob 7:30 sem bila naročena na sprožitev poroda. Me sprejmejo, se grem preoblečt, moj mi odnese stvari domov. Rečeju mu, da se lahko vrne pozneje, ker bo še nekaj časa trajalo predno izpolnimo vse papirje in ker je pač gužva, da moram še itak počakat na porodno sobo oz. posteljo. Okoli 9h sem dobila svojo posteljo v porodni sobi in jo delila še z eno, ki je itak že bila čisto pred ciljem. Priklopijo me na CTG in čakam na pregled ter še veselo rešujem križanke. Ob 10h me pregleda zdravnica in babica. Porcije še 2,5cm, nič preveč zmehčana, odprta samo za prst - preslabo, da bi predrli mehur in čakali na moje popadke. Odločijo se za tabletko in mi jo vstavijo ob 10:30. Pokličem mojga, da naj pride, da je itak dolgčas in da če bojo popadki se začeli, da hočem da je zraven. Soseda v porodni sobi rodi :) Do 13h začnem čutiti rahle bolečine v križu in špikanje spredaj, kot napetost pred menstruacijo. Dobim kosilo in ga vsa sestradana z užitkom pojem. Pošljem mojga domov, naj gre kaj pojest in da naj pride v času obiskov, če pa se bo začelo kaj dogajat prej pa ga pokličem. Ob 14h so se začeli popadki a še ne tako močni in sem jih z lahkoto predihavala. Ob 15h popadki že močnejši in včasih na minuto, včasih na dve. Ob 16h sem že mojmu pošiljala sms kje hudiča hodi. Popadki redni in ornk močni na minuto a še je šlo in še sem pridno predihovala. Zdaj je šlo zares.. ampak kaj hudiča ko sem ob 20h bla odprta komaj 3cm. Moj vpraša, če bo še dolgo trajalo in babica reče, da očitno lahko pričakujemo 1cm ali še kaj manj na uro. Meni se je itak že bledlo od teh popadkov.. večinoma so bli na minuto ali na dve včasih tudi na pol minute. Mojemu že govorim, da naslednjega bom posvojila, da ne bom še zdržala niti približno 7 ur in da hočem CR. Babica mi da infuzijo - umetne popadke in nekaj za hitrejše "dozorevanje" maternice. No ko sem že misla, da sem vse hudo že doživela je dejansko postalo še huje. Od samih popadkov sem že bila tako izmučena, da sem med posameznimi zaspala za tistih par sekund, ki sem jih mela na voljo. Komaj sem še predihovala, cela sem bla prepotena. Izbruhala kosilo in objemala z mrzlo vodo splaknjeno brisačko. Vsakokrat ko je prišla babica, da spodaj preveri kolko sem odprta mi je postalo kuj slabo, ker me je nenormalno bolelo in čisto vedno mi je takoj sprožilo popadek. CTG je kazal, da se malemu Žakiju ne godi več najboljše, saj mu med popadki pada utrip. Grem sedet na pručko, moj mi mora držat CTG za utrip na trebuhu, da sem lahko naprej slonela na posteljo. Žakiju je bolše, zato povečajo infuzijo. Pride babica ob pojma nimam kolkih, da spet preverima kolko sem odprta, nič ne reče in gre. Se vrne z drugo me pregleda še tista in "A je to mogoče?! 8 cm odprta, še malo!" Dobim malo energije in upanja, da bomo rodili še danes :) Naenkrat se začne tiščanje in potem je blo zelo hitro. Nekaj časa sem še ležala na boku in že pritiskala med popadki. Naenkrat občutek, da več ne moram dati nog skupaj in že čutim glavico čisto nizko. Med naslednjim popadkom ležim na hrbtu in pritiskam in že so vidli glavico. V treh popadkih je bil Žaki rojen ob 21:45. Tega dela se sploh ne spomnim najbolj! Slišala sem samo "opa pazi popkovina okrog vrata!" in "trga se". Bol ko kaj druga sem poslušala mojga, ki me je bodril in govoril kak še samo malo in kak sem pridna. Naslednje kaj je blo se spomnim mojga kak reže popkovino in sebe kak mam svojega sončka pod spalno srajčko na trebuhu. Potem pa šivanje.. ni in ni blo konca. Šele naslednji dan zvem (od mojga) da sem bla prerezana.. no šivov je kar nekaj, sploh mi niso povedli kolko (že bolše tak, da me še ne bo kap) :) Skratka ne vem kak so pravi popadki, ampak vem pa da umetni ornk bolijo in jih ne privoščim nobeni! In nobeni ne želim sproženega poroda. Naslednjič defenitivno EA in magari bom zato mogla iti rodit v MS. Tista protibolečinska injekcija - a se hecajo?! Lahko bi mi jih 30 dali, pa ne vem, če bi blo dejansko kaj uspeha. Zamenjala sem 3 smene babic in za nobeno nisem vedla imena, za zadnjo mi je moj povedal, da se je predstavla (babica Zdenka) - sej verjetno sta se prejšnji dve tudi. Bi pa pohvalila vse, ker so res lepo skrbele zame.. No porod ni bil težak samo zame, ampak tudi za našega Žakija. Popadki so ga seveda tiščali navzdol in bog ve kam in je revček utrpel eno ornk buško (kefalhematom). Seveda bo izginil, ampak glede na velikost bo verjetno trajalo 2 - 3 mesce.. sej vem da ga ne boli, ampak se mi kr zasmili, ker vem pa, da ga je bolelo ko ga je tiščalo med porodom. Je pa blo čisto vso osebje presenečeno, da sem dejansko rodila že v petek, glede na to v kakem čisto nič kaj pripravljenem stanju sem prišla rodit. No skratka zdaj se imamo lepo! Ampak tak ko pravijo da po porodu vse bolečine pozabiš - jaz ne vem, če bom.. pa sploh nimam tak nizkega praga bolečine (ko sem tolko prejamrala zdaj) :D In evo mojga srčka:
< Sporočilo je popravil Lun1ca -- 31.3.2011 11:43:07 >
_____________________________
Najin ♥ prišel 25.3.2011
|