vesper
|
kejt2 tudi jaz ti polagam na srce. Ne obremenjuj se preveč s službo, se bo že našla in tudi to, da si sedaj brez, si reči, je že za nekaj dobro. Vsaka še tako slaba stvar se na koncu izkaže, da je bila za nekaj dobra. Poglej, tudi jaz vse svoje življenje odkar sem dopolnila 18 let, delam, hodila sem v šolo, študirala, delala..itd. Nikoli nisem prav razumela prijateljic, ki si niso in niso našle ali niso želele najti službe. Vedno sem bila navajena skrbet zase in nikoli mi ni nič primajnkovalo. Ampak poglej, saj ti nisi človek, ki bi želela, da živiš od države, da bi imela otroke, da bi ti država čimveč dala (ker mimogrede poznam par takih primerov, da imajo po tri ali več otrok, za čimvečji socialni dohodek itd..) Zdaj je pri tebi situacija pač takšna da si brez službe, pa kaj potem. Moje mnenje je, imejta otročka, uživaj v obdobju mamice na "porodniški", potem pa začni intenzivno iskat službo. Ker le takrat, ko boš imela otročka se boš lahko bolj posvetila službi. Na koncu, boš pa recimo v primeru nove službe verjetno pod stresom (saj veš kako je na začetku v novi službi, dokazovanja, ne moraš takoj v bolniško, bog ne daj porodniško...) in bosta otročka spočela še težje. Tako kot je že rekla andreja_p boljše bit brez, kot pa imet tak stres v službi, da je joj. Jaz sem racimo v moji prejšnji službi mogla podpisat, da še nadaljnja tri leta ne bom imela otroka in bog ne daj, da je bilo o tem govora. Ko so ta tri leta minila, pa se sedaj nadaljnja tri leta trudiva za otročka in ga ni od nikoder. Pa tudi te službe ni več, ker sem pred letom dni dala odpoved. Stres, da me še zdaj glava boli, ko se samo spomnim. Po obnašanju takratne delodajalke sem bila njena last in me je dobesedno psihično zlorabljala. Ah ne bom več težila z zgodbo, ki je že zdavnaj mimo Skratka kejt2 in ostale, ki ste v dvomih za otročka zaradi službe. Ne bit, kar pogumno naprej
|