Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka Kdo je tisti, ki določa naše misli in obnašanje? So to zunanji modeli, ki se jim podredimo, ker je tako lažje in ker je to gotov način, da bomo dosegli priznanje za svoje delo v sprejemljivi okolici? Ali smo to mi sami, v svojem območju udobja, ki ta model sprejememo, ne zato, ker bi nam bil tako všeč in tako izpopolnjujoč, ampak zato, ker je iskanje in življenje lastne poti precej bolj naporno in je njen izid precej bolj negotov? Da odgovoris na to vprasanje se prvo IMO moras vprasati kaj doloca nas - ker je v nasprotnem primeru odgovor jasen, na dlani vendar neverodostojen. IMO dolocajo nas lastne znacajske znacilnosti, oblikovane in ponotranjene "lastne" znacilnosti v klatere lahko pristejemo vzorce, vrednote, nacin razmisljanja, nacin sprejemanja stvari ipd... ter ozja in sirsa okolica s svojimi naceli, ki so lahko blizu ponotranjeinh ali tudi ne. Preplet vplivov, preplet dejavnikov in okolica nas oblikujejo. Nase misli in obnasanje v manjsi ali vecji meri prilagajamo okolici, ne zaradi napornosti temvec zaradi prezivetja. Ce zenska ve, da bo npr. zaradi dolocenega njenega obnasanja, njen otrok dozivljal zavrnitev okolice, njen moz ne bo napredoval ipd... se bo vsekakor vprasala ali je doloceno obnasanje toliko vredno, da bi ga obdrzala ali zivela. Lastna pot je prepogosto objektivno vezana na samsko zivljenje. Vsa dejanja so moja in vse posledice nosim jaz. Nimam pravice posledice lastnega ravnanja prenasati na starse, otroke, moza, prijatelje.... ne gre tudi pozabiti, da se druzba pocasi spreminja. Potrebna je kriticna masa, ki se stezka obdrzi in napreduje kot kriticna masa ter izvaja spremembe. Z druge strani, vsaka sprememba mora dozoreti. Druzbene spremembe zorijo povecini generacijsko. Pricakovati, da bodo vzorci in vrednote, ki so stoletja vzdrzevale kaksnen taksen red in naravnanost, ki so oklepale in dolocale vsakega posameznika in, ki so morale biti ponotranjene ali vsaj navidezno ponotranjenje zaradi prezivetja, premagani z osebno lastno odlocitvijo je iluzorno. Potrebna je kriticna masa lastnih odlocitev. Izgovarjati se na modele je dejanje komodnežev, ki jim v obtoječih od zunaj danih sitaucijah nič ne manjka - jim pa te na dolgi rok tudi nič ne prinašajo, razen, če karikiram, vedno znova pobrisanega prahu. Vecina tistih, ki modele zivi se jih ne zaveda in o njih ne razmislja kot o modelih. Tradicionalizem postaja mocnejsi, kar je raven druzbene lestvice nizji. Jaz tezko lahko pricakujem od kolegice, ki ima osnovno solo, zivi iz rok v usta ter cisti po hisah, da nekaj zasluzi, da bo prepoznavala vzorce in se zoper njih borila. Prevec dela ima s prezivetjem. Ona se ne vprasa ali je prav ali ne (pa ni ji prav), da mora vstati zjutraj ob 4.00 in mozu pripraviti zajtrk in skuhati kavo, da je vse tip top, ko on vstane. res da gre potem nazaj v posteljo. Ona to naredi, ker je brez njenega moza na cesti brez sredstev in moznosti za prezivetje. Zato bo pogoltnila najbolj tradicionalen vzorec (ki ga je ze prej morala spostovati sicer bi ostala brez druzine, brez moza - moc okolice pri kaznovanju neposlusnih, posebej zensk) in zivela z njim. Ker edino tako, lahko nekaj pridobi, pa cetudi je to "normalno" druzinsko zivljenje. Dejstvo je tudi, da veliko zensk iz taksnih in drugacnih vzrokov sebe vidijo v vlogi gospodinje in matere ins e teh modelov ne dajo oropati. Drzijo se jih krcevito, ker morda med ostalim, niti ne vedo kaksna je njihova vrednost ce niso matere in zene z tocno dolocenim modelom sistema vrednot. Zapleteno....
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|